'Prekmurje ni obrobje države, ampak njeno vzhodno srce'

Jernej Vrtovec je v govoru spomnil na 17. avgust 1919, ko je Prekmurje prišlo "nazaj domov", in poudaril, da so prekmurski Slovenci svojo narodno zavest ohranjali skozi izročilo, tradicijo in slovensko besedo. Kot je dejal, meje lahko ločijo ljudi, ne morejo pa izbrisati naroda, če ta ve, kdo je in kam spada, ter gradi domovinsko zavest.

Vrtovec je del govora namenil letošnji suši in položaju kmetov. "V teh dneh z žalostjo opazujem, kako neskončna prekmurska polja izgubljajo boj s sušo," je dejal in poudaril, da se zaveda stisk prekmurskih kmetov. "Brez slovenskega kmeta ni slovenske hrane. Zato vam s tega mesta sporočam - niste in ne boste ostali sami!" je dejal.

Prekmurje ima po njegovih besedah izjemen potencial, med drugim v podjetništvu, kmetijstvu, turizmu, kulturi ter geotermalnem bogastvu. Poudaril je, da regija ne sme biti prostor, od koder mladi odhajajo, ker ne vidijo prihodnosti, temveč prostor, kamor se vračajo, se zaposlijo in ustvarijo družino. Med razvojnimi priložnostmi je posebej izpostavil izkoriščanje geotermalnega potenciala ter sodobno infrastrukturo, ki bi Prekmurje bolje povezala z drugimi deli Slovenije.

Po Vrtovčevih besedah mora vsak del države ponujati primerljive možnosti za življenje. "Slovenija ne sme biti razdeljena na kraje, kjer je prihodnost, in kraje, od koder se v prihodnost odhaja. Prihodnost mora biti povsod," je poudaril.

Dotaknil se je tudi demografskih izzivov Slovenije. Opozoril je na "demografsko zimo" in ocenil, da lahko večje veselje do življenja in več rojstev preprečita negotovo prihodnost naroda. "Brez Slovencev ni in ne more biti Slovenije, kakršno poznamo in kakršno bi radi," je dejal ter dodal, da je treba skrbeti, da bo slovenski narod čez 100 let še živel na slovenskih tleh.

Župan Velike Polane Damjan Jaklin je v govoru poudaril pomen prekmurske besede in jezika za ohranjanje narodne identitete. Prekmurščino je označil za pomemben temelj narodne zavesti, ki je skozi stoletja ločenosti varoval prekmurski narod. Po njegovih besedah združitev leta 1919 ni bila zgolj posledica odločitev velikih politikov, temveč tudi vztrajnosti ljudi, ki se svoji besedi niso odpovedali.

Jaklin je ob zgodovinskem ponosu izpostavil tudi položaj Prekmurja v današnji Sloveniji. Dejal je, da Prekmurci od države ne pričakujejo "usmiljenja in miloščine, temveč enakopravnost", ter poudaril, da si regija zasluži enako pozornost pri vlaganjih v ceste, šole, bolnišnice in delovna mesta. Prekmurje po njegovih besedah ni obrobje države, temveč njeno "vzhodno srce".

Na slovesnosti so bili med drugim predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, prvi predsednik republike Milan Kučan ter več ministric, ministrov, državnih sekretarjev, poslank in poslancev ter pomurskih županj in županov.

V kulturnem programu regijske proslave so sodelovali predstavniki Orkestra Slovenske vojske, prekmurske glasbene skupine, med njimi Prašnati in Belmura, ter mladi iz Velike Polane.

Praznik priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom obeležuje dogodke po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje po odločitvah Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti spet združeni z matičnim narodom.

Praznik priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom praznujemo od leta 2006 kot državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Od leta 2009 državne proslave pripravljajo vsako peto leto, nazadnje je potekala leta 2024 v Beltincih.