Kmetje zato ocenjujejo, da je potrebno postopek ocenitve škode ponoviti, pozitiven odgovor o tem pa pričakujejo do 9. julija. V nasprotnem primeru pa so znova napovedali proteste pred parlamentom.
Kmetje so predstavnikom okoljskega ministrstva predstavili že znane očitke, in sicer da so dobili bistveno manjšo odškodnino, kot jo predvideva zakon, da državna komisija ni upoštevala ocen občinskih komisij, da so kljub razlikam v prizadetosti izenačili celotno območje in da je država zamujala tako pri izplačilu akontacije kot končnega zneska, ki bi moral biti po njihovem mnenju izplačan že konec aprila.
Da bi ta rok moral držati, se je strinjal tudi predstavnik odbora za kmetijstvo pri DZ Geza Džuban. Po njegovem mnenju je zakon sicer dober, težave pa so nastale pri izvajanju. Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes pa je pojasnil, da so v skladu z zakonom upoštevali povprečno škodo v določenem razredu, razlike, na katere so opozarjali kmetje, pa so nastale zato, ker so pri vseh izplačilih morali upoštevati 30-odstotni odbitek. Prav tako pa so odšteli stroške za agrotehnične ukrepe, ki niso bil izvedeni.
Po podatkih ministrstva je bilo že izplačanih za 2,4 milijarde škode, skupna izplačana škoda pa naj bi se gibala okrog 4,2 milijarde tolarjev. Še ta teden bodo dobili izplačila tudi veliki kmetje, ki jim pripada nad milijon tolarjev, saj je to na zadnji seji odobrila vlada. Do 15. julija pa naj bi, kar bo prav tako potrdila vlada, dobili denar vsi, ki so poslali pravilno izpolnjene vloge.
