264 slovenskih specializantov je sodelovalo v raziskavi, ki je pokazala, da v povprečju delajo 54 ur na teden, 62 odstotkov jih opravlja 24-urne izmene, v povprečju imajo pet nočnih izmen na mesec. Skoraj tretjina jih ne izkoristi vsaj štirih tednov letnega dopusta. Kar 92 odstotkov sodelujočih slovenskih specializantov je v zadnjem letu delalo več, kot je predvideno v njihovi pogodbi o zaposlitvi, skoraj polovica teh pa za dodatne ure ni bila plačana.
"Specializanti so eni od prvih na bojni liniji oziroma najbolj izpostavljenih v zdravstvenem sistemu," razlaga anesteziologinja Polona Gams Brulc iz združenja Mladi zdravniki Slovenije.
Raziskavo so opravili v 26 evropskih državah in sodelovalo je 6165 specializantov – rezultati pa so zaskrbljujoči. Mladi zdravniki v Evropi v povprečju delajo 57 ur na teden, kar presega pogodbeno povprečje 40 ur in tudi omejitve direktive EU o delovnem času, ki znaša 48 ur tedensko.
"Gre za neurejeno delovno okolje s slabimi delovnimi pogoji, pretirano delovno obremenitev na delovnem mestu, preveč ur ..." našteva Gams Brulčeva.
Raziskava je pokazala še, da imajo mladi zdravniki v povprečju le še šest dni počitka na mesec. "To pomeni, če ima mesec 30 dni, gredo 24-krat v službo. Največ (prostih) dni imajo na Nizozemskem, v Estoniji, Švici – celo osem do devet dni, najmanj pa v Latviji, Grčiji in Malti, samo štiri do pet dni na mesec," ponazarja.
Privlačnost zdravniškega poklica kot karierne poti je ogrožena, specializanti svoje pogoje specializacije dojemajo kot nevarne, dolgoročno nevzdržne in nezdružljive z osebnim zadovoljstvom.
"Vsak tretji zdravstveni delavec, sodelujoč v raziskavi, je poročal o simptomih verjetne depresije. Vsak četrti o simptomih anksioznosti," pravi specialistka družinske medicine Alenka Bahovec. "10 odstotkov jih misli na samopoškodovanje ali ima celo samomorilne misli."
Slovenija je na petem mestu, kar se tiče pogostosti depresije med zdravstvenimi delavci, in če tega ne začnemo reševati zdaj, morali pa bi že včeraj, smo vse bližje kolapsu zdravstvenega sistema, dodajajo Mladi zdravniki Slovenije.
"Težave z duševnim zdravjem vodijo v bolniški stalež, zapuščanje poklica. Kar pomeni breme za ostale, ki še ostanejo zaposleni – so potem oni bolj ogroženi, da se njihovo duševno zdravje poslabša. In potem se ta začaran krog poglablja," dodaja Bahovčeva.
"Jaz sem tako stara zdravnica, da se spomnim zelo drugačnega vzdušja zdravstva in umeščenosti v družbo. Ampak to ne velja samo za Slovenijo, to velja tako rekoč za celo Evropo," pa pripoveduje psihiatrinja Maja Rus Makovec.
Ker če sistem pričakuje od specializanta, da bo podaljšal delo in da bo to naredil zastonj, je to zelo nehumano, dodaja. To lahko naredi na več načinov: ali ga bo prisilil, izsilil, ali pa mu bo vzbujal občutek krivde, kar ni pošteno. "Biti preutrujen pomeni, da naš prefrontalni korteks, tisti del možganov, kjer se ljudje samopomirimo, zberemo, ne deluje dobro," razlaga psihiatrinja.
Sogovornice zaključijo, da je odgovornost odločevalcev, da zdravstvenim delavcem uredijo pogoje dela, saj je v korist vseh nas prebivalcev, da imamo zdravnike, ki so kompetentni in bodo lahko dolgo časa delali v tem poklicu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.