Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je prekrškovne postopke uvedlo, ker organi nadzora v omenjenih družbah ministrstvu niso pravočasno posredovali pogodb z direktorji družb v skladu z določili zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti (t. i. Lahovnikov zakon) po spremembah lastniške strukture.
Dodatno so organe nadzora pri družbi Gen-I pozvali, naj preverijo skladnost vseh bruto izplačanih prejemkov vodstvenih kadrov z določili omenjenega zakona v preteklih letih. "Naj poudarimo, da so pogodbena določila, ki niso v skladu z zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD), nična," so zapisali.
"V luči tega smo pozvali odgovorne, naj v skladu z ZPPOGD zahtevajo vračilo preveč izplačanih prejemkov in nas seznanijo z vsemi aktivnostmi za vzpostavitev zakonitega stanja," so danes še sporočili z ministrstva.
Na ministrstvu so 18. novembra pojasnili, da se je lastniška struktura družbe Gen-I v preteklosti spreminjala in da je ministrstvo letos na podlagi ponovne preučitve dostopnih informacij o pravnem in dejanskem položaju podjetja Gen-I ter na podlagi predloga računskega sodišča k preveritvi njegovega statusa "ugotovilo okoliščine, iz katerih bi lahko izhajalo, da gre za družbo z večinskim deležem države v smislu določb ZPPOGD in s tem za zavezanko po tem zakonu".
Te ugotovitve so nato posredovali družbi Gen-I in jo pozvali k posredovanju dokazil o statusu družbe in skladnosti prejemkov z določbami zakona.
V zvezi z ugotavljanjem skladnosti prejemkov so pojasnili, da je za sklenitev pogodbe s poslovodno osebo pristojen organ nadzora družbe, ki mora pri odločanju o sklepanju pogodb o zaposlitvi, civilnopravnih pogodb in aneksov k tem pogodbam upoštevati določila zakona. Ta določa, da se član organa nadzora kaznuje za prekršek, če glasuje za sklenitev pogodbe, ki je v nasprotju z zakonom, predvideva pa tudi odgovornost predsednika organa nadzora, če organ nadzora pogodbe s poslovodno osebo takoj po sklenitvi ne posreduje na pristojno ministrstvo.
V zvezi z vrnitvijo morebitno neupravičenih prejemkov pa je ministrstvo pojasnilo, da je po zakonu zadolženo zgolj za ugotavljanje neskladnosti in uvedbo postopkov zoper člane organa nadzora, nima pa pristojnosti za izvajanje nadzora nad realizacijo vračil previsokih prejemkov. Odgovornost zagotovitve vračila previsokih prejemkov je tako na organih nadzora, ki tudi sklepajo pogodbe s poslovodnimi osebami, so navedli.
Golobu verjetno ne bo treba vračati izplačanih prejemkov
Čeprav je Golob lani vse skupaj, torej tudi z nagradami in povračili stroškov, prejel kar 214 tisoč evrov neto, leto prej pa skoraj 160 tisočakov, mu tega najverjetneje ne bo treba vračati, razlogov za to pa je več. Prvič, Gen-I sploh nima nadzornega sveta, torej klasičnega organa nadzora. Ima skupščino, ki pa nima enake vloge in tudi ne stalnega predsednika. Drugič, Lahovnikov zakon ne predvideva vračila dela prejemkov, ampak govori samo o ničnosti pogodbe.
Tretjič, Gen-I je leta 2015 od gospodarskega ministrstva, ki ga je takrat prav tako vodil Zdravko Počivalšek, dobil dopis, v katerim so jasno zapisali, da Lahovnikov zakon zanje ne velja, saj niso v večinski državni lasti. Golob in trije člani uprave so obstoječe pogodbe sklenili dobro leto kasneje, ko je bila lastniška struktura popolnoma enaka kot ob dopisu. Četrtič, letos maja je iz lastništva družbe Gen-I res izstopila zasebna Gorenjska banka, a to na pogodbe, trdijo pravniki, ne vpliva. In še petič, ministrstvo je Gen-I za pogodbe prvič zaprosilo 17. novembra letos, torej na zadnji dan mandata Golobove uprave.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.