Kot je zapisala v odzivu, omenjeni odbor nima pristojnosti glasovati o vsebini in ustreznosti letnega poročila informacijskega pooblaščenca ali nalagati dopolnitev tega poročila, pač pa se le seznani s poročilom, kar je bilo na seji tudi storjeno.
Takšno obravnavo poročila zato lahko razumejo zgolj kot novega v seriji napadov na informacijskega pooblaščenca kot neodvisen nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, ki so jim priča v zadnjem letu in pol. Po njenem gre za nedopustne pritiske, na kar so že junija opozarjali štirje neodvisni državni organi.
Prelesnikova je ob tem posebej izpostavila, da je predsednik odbora Branko Grims njenega namestnika Jožeta Bogataja ob predstavitvi letnega poročila dvakrat grobo prekinil in je bilo več kot očitno, da ga vsebina poročila in torej delo urada sploh ne zanimata, zato se utemeljeno ponuja skrb o resničnih namenih treh akterjev seje.
"Državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov so pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora in drugih nalog po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, v skladu s svojimi pooblastili samostojni ter jih opravljajo v okviru in na podlagi ustave in zakonov, kar je samo po sebi pomembna vrednota in varovalka," meni Prelesnikova.
Kljub temu, da se pripombe trojice poslancev na seji odbora sploh ne nanašajo na vsebino letnega poročila, jim bodo vseeno posredovali kratek odgovor, v katerem bodo pojasnili, da je ustavo in zakone pač treba spoštovati. Informacijski pooblaščenec s svojim delom zgolj kaže ogledalo vsaki aktualni oblasti, za vodenje ukrepov v okviru obvladovanja epidemije in morebitne nezakonitosti v tem okviru pa je po njenih besedah v celoti odgovorna vlada.
Nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov po državah oblasti opozarjajo glede varstva osebnih podatkov
Odgovoru nameravajo priložiti tudi poročilo Sveta Evrope iz lanskega oktobra, ki dokazuje, da vsi nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov po državah opozarjajo oblasti glede nujnosti spoštovanja zahtev varstva osebnih podatkov. Iz poročila tudi izhaja, da so nekateri tovrstni nadzorni organi celo prepovedali aplikacijo za sledenje in še marsikaj, medtem ko je aktualna oblast v Sloveniji v poročilu večkrat omenjena med zdrsi glede varstva osebnih podatkov, je zapisala Prelesnikova.
Kot je poudarila, informacijski pooblaščenec ne more in ne sme komentirati, zakaj komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ni sklicana, saj gre za odločitev predsednika te komisije, prav tako pa ne sme komentirati morebitnih inšpekcijskih postopkov v teku.
Komisija državnega sveta za državno ureditev jim je izrazila čestitke za uspešno opravljeno delo
Ob tem je Prelesnikova še spomnila, da jim je komisija državnega sveta za državno ureditev, ki se je s tem istim letnim poročilom seznanila že na junijski seji, izrazila čestitke za uspešno opravljeno delo v času epidemije in pregledno ter vsebinsko letno poročilo.
Odbor DZ je zahteval, da poročilo v 30 dneh dopolni s pojasnili glede nekaterih navedb, ki so jih v razpravi izrekli poslanci iz SDS in SNS. Anja Bah Žibert (SDS) je menila, da je Slovenija unikum v tem, da ima informacijsko pooblaščenko, ki z nekaterimi odločitvami "dobesedno pomaga virus širiti, ne pa omejevati".
Tudi poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je bil kritičen do dela informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, za katero je dejal, da je "politična ekspozitura leve politične provenience".
Bah Žibertova je po seji ocenila, da je bila z nesprejetjem letnega poročila na seji pristojnega odbora izkazana nezaupnica delu pooblaščenke.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.