Prelomna akcija obnove Krasa: rokave zavihalo 200 prostovoljcev

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je danes v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in Javnim zavodom Miren Kras vnovič organiziral vseslovensko prostovoljsko akcijo obnove gozdov na Krasu. Več kot 200 prostovoljcev je na četrti takšni akciji obnovilo del požarno opustošenega območja na Fajtem hribu ter zagotovilo dolgoročno zdravje in odpornost kraškega gozda. "Ponosni smo na uspeh dela v preteklih letih: prve sadike so se uspešno zarasle, gozd se obnavlja tudi naravno. Zato je današnja akcija prelomna, zadnja z intenzivno sadnjo, a z delom še nismo zaključili – prihodnja leta se bomo posvečali negi tega gozda, kar je enako pomembno za njegov razvoj," je ob tem povedal vodja Centralne enote ZGS magister Janez Zafran.

Na podlagi načrta sanacije, ki ga je ZGS pripravil po pregledu posledic največjega požara v zgodovini Slovenije leta 2022, so prostovoljci do danes v več kot 30 akcijah obnovili že 432 hektarjev pogorišča, med drugim z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst na 87 hektarjih ter s setvijo semena in želoda na dodatnih 345 hektarjih. S tem so preprečili razraščanje invazivnih vrst in erozijo tal ter ohranili podobo Krasa, so sporočili. 

Površino Fajtega hriba so v okviru pobude Skupaj za Kras obnavljali že v preteklih letih, saj gre (zaradi velike požarne ogroženosti) za eno od bolj poškodovanih območij. Letos so obnavljali še nekaj dodatnih površin, kjer sadnje še ni bilo, prav tako ne naravne obnove. Prostovoljci – zaposleni iz številnih podjetij, sodelavci ZGS in drugi – so tokrat na petih hektarjih posadili 4000 sadik puhastega hrasta, cera in lipovca ter posejali seme maklena in lipe, že na začetku tega tedna pa so dijaki Srednje gozdarske, lesarke in zdravstvene šole Postojna izvedli nego v prejšnjih letih posajenih sadik. "Gre za avtohtone, toploljubne in za Kras zelo primerne vrste, ki so odporne na sušo in vročino. Z njihovim sajenjem ustvarjamo gozd, ki bo dolgoročno stabilnejši in bolje pripravljen na podnebne spremembe," je ob dogodku povedal vodja Območne enote ZGS Sežana Boštjan Košiček.

Del površine so obnovili s poskusnim postopkom sadnje sadik z mikoriznimi glivami – gre za sadnjo, ki izkorišča prednosti sožitja med glivami in višjimi rastlinami (drevesi) ter posnema naravne procese, kjer ima mikorizno simbiozo kar več kot 80 odstotkov kopenskih rastlinskih vrst. "Posadili smo tisoč sadik, ki bodo v simbiozi med rastlino in glivo po pričakovanjih bolje rasle in predvsem lažje zaživele v naravnem okolju, izpostavljene vročini in suši v poletnih mesecih. Vsako izboljšanje možnosti preživetja sadik pomaga pri ponovni vzpostavitvi naravnega okolja," je pojasnil vodja Območne enote ZGS Sežana Boštjan Košiček.