Preložitev prepovedi baterijske reje in ukinitev čipiranja mačk?

Kot je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi novega predloga novele dejal minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, je bilo njihovo vodilo pri pripravi sprememb visoka raven zagotavljanja dobrobiti živali.

"Z novelo, ki gre v javno obravnavo, želimo odstraniti aktivizme, iti nasproti rejcem in kmetom ter ohraniti visok nivo dobrobiti živali," je dejal.

Kot je spomnil minister, s tem izpolnjuje zavezo, ki jo je dal ob nastopu svojega mandata. Ta je, da bodo odpravili nekatere spremembe iz lani sprejete novele, ki rejce v praksi omejuje ter jim povzroča preglavice, skrbi in dodatne stroške.

Za razliko od procesa priprave prejšnje novele, ki je bil po besedah Cigler Kralja "kompromitiran, izveden mimo pravil ter stroke", je novi zakonodajni predlog po njegovih zagotovilih pripravila široko in strokovno zasnovana delovna skupina pod vodstvom v. d. generalne direktorice Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Andreje Bizjak.

Tej so se pridružili še predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, veterinarske fakultete in zbornice, ljubljanske biotehniške fakultete, mariborske kmetijske fakultete in Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali.

Med ključnimi spremembami, ki jih prinaša novela, je preložitev prepovedi reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah, ki bi morala glede na lani poleti sprejeto novelo zakona začeti veljati 1. januarja 2029, na konec leta 2034.

"Pri baterijski reji kokoši ohranjamo cilj, da se tovrstna reja kokoši opusti. V dobro obstoječe reje in zaradi tega, da omogočimo rejcem, ki so vlagali v te zmogljivosti za rejo kokoši, da se jim ta vlaganja amortizirajo in da se ustrezno pripravijo na nov režim, pa podaljšujemo prehodno obdobje," je pojasnil Cigler Kralj. Zaradi podaljšanja prehodnega obdobja nameravajo po drugi strani okrepiti nadzor nad izpolnjevanjem standardov pri 35 rejcih, ki trenutno še imajo baterijsko rejo.

Obenem predlagajo tudi prenehanje vlaganj javnih sredstev v obnovo ali nove kapacitete obogatenih kletk v omenjenem prehodnem obdobju. "To je tudi jasen signal, da smo se skupaj s stroko odločili, da je treba po letu 2034 prenehati z baterijsko rejo," je prepričan minister.

Glede osmih milijonov evrov sredstev, ki jih je prejšnja vlada napovedala za pomoč rejcem pri prilagoditvi na prepoved reje kokoši v obogatenih kletkah, pa je pojasnil, da ta niso bila nikoli izplačana.

Zakonodajni predlog predvideva tudi ukinitev obveznega čipiranja lastniških mačk, ki naj bi bilo obvezno od 1. januarja 2027, razen ob prenosu lastništva živali, in rahljanje prepovedi trajnega privezovanja psov.

Glede na predlagano novelo prepoved privezovanja psov med drugim ne bi veljala za pse, rojene pred 1. januarjem 2027, ob pogoju, če se jim najmanj enkrat dnevno zagotovi izpust ali sprehod oziroma omogoči gibanje, ter za pse, ki ponoči varujejo kmetijska gospodarstva. "Ti izjemi sta omejeni in pogojeni z ustreznimi prostorskimi pogoji, izjema za starejše pse pa je časovno omejena in bo postopoma izzvenela," je dodal minister.

Na drugi strani delovna skupina predlaga ohranitev izvajanja kirurške kastracije do sedem dni starih pujskov z anestezijo in analgezijo, kar je glede na prej sprejeto novelo zakona obvezno od začetka tega leta. Ob tem predlagajo tudi, da bi lahko rejec poseg ob ustrezni usposobljenosti do sedmega dneva starosti kastracijo pujska opravil sam, po tem obdobju pa samo veterinar.

S takšno ureditvijo želijo po pojasnilih Cigler Kralja razbremeniti veterinarje, vztrajajo pa pri pogoju, da so rejci ustrezno usposobljeni in da imajo sklenjen sporazum z veterinarsko organizacijo.

Namesto predvidenega zavetišča za kopitarje, ki bi ga morala država vzpostaviti glede na prejšnjo novelo, pa predlog novele prinaša uvedbo dodatnih tako imenovanih prehodnih hlevov za vse rejne živali, ne samo za kopitarje. "Eden že deluje, stroka pravi, da bi bilo za Slovenijo zelo dobro, če bi imeli še enega in bi lahko z dvema reševali te izredne situacije, ko je namestitev v prehodni hlev potrebna," je dejal minister.

Pristojni predlagajo tudi spremembo pogojev financiranja živali v zavetišču, tako da za kronično bolne živali in tiste z brezupno prognozo država po 180. dnevu namestitve ne bi več sofinancirala njihove oskrbe. Predlagana novela predvideva tudi odpravo možnosti zasega vozila osebi, ki nedovoljeno prevaža hišne živali.

Na ministrstvu načrtujejo, da bi bile predlagane zakonodajne spremembe, ki bodo v javni obravnavi mesec dni, sprejete do konca tega leta. Minister k oddaji pripomb poziva vso zainteresirano javnost. "To ni le formalnost, nam je javna razprava izjemno pomembna. Naš cilj je ureditev, ki ohranja ali še utrdi visoko raven zaščite živali, jasno določa odgovornosti za dobrobit živali in omogoča tudi učinkovito izvajanje," je sklenil.

Predlagane spremembe zakona o zaščiti živali so korak v napačno smer, menijo v Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije. Prepričani so, da želijo pristojni s tem spodkopati nekatere pomembne ukrepe, ki so bili sprejeti šele lani. Pristojne pozivajo, da znova pretehtajo predlagane spremembe glede baterijske reje in označevanja mačk.

Po oceni zveze bi umik obveznega mikročipiranja vseh lastniških mačk oslabil enega ključnih stebrov zaščite hišnih živali in spodbujanja odgovornega skrbništva.

"Trenutno veljavni zakon je lani po dolgih letih prizadevanj uvedel obvezno registracijo in označevanje lastniških mačk z mikročipom, podobno kot že več kot dve desetletji velja za pse. Predlog za obvezno registracijo le tistih mačk, ki jih lastnik prodaja ali oddaja drugemu lastniku, bi določilo popolnoma degradiral, saj tega ne bo mogoče dosledno nadzirati," so opozorili.

Po njihovih navedbah imata obvezna identifikacija in registracija vseh lastniških mačk in psov vrsto pozitivnih učinkov. "Prehodno obdobje, ki ga je določil Evropski parlament, na katerega se sklicuje ministrstvo, pa nikakor ne onemogoča državam članicam, da bi to obveznost uvedle že prej. Glede na katastrofalno stanje na področju zapuščenih živali in pomanjkanja zavetišč zanje bi morala Slovenija vsekakor proaktivno pristopiti k rešitvam," so prepričani.

Namesto umika ukrepa bi morali pristojni po njihovem mnenju iskati načine, kako povečati njegove učinke in spodbuditi lastnike, da označijo svoje živali. "Ministrstvo in Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sta sama veliko izpostavljala pomen mikročipiranja in pozivala lastnike, da registrirajo svoje živali, za sofinanciranje označitve lastnikom so celo še vedno namenjena proračunska sredstva. Preklic ukrepa, ki je že v teku in ga država že aktivno podpira, je popolnoma nesmiseln," so bili jasni.

Po njihovem mnenju je nedopustno tudi predlagano podaljšanje uvedbe prepovedi reje kokoši v obogatenih kletkah. "Lani je Slovenija prepovedala rejo kokoši nesnic v baterijskih kletkah s prehodnim obdobjem do leta 2029. Novi predlog pa bi baterijsko rejo dovolil vse do leta 2035, kar je nesprejemljivo. Kokoši so ptice, ki potrebujejo možnost izražanja pticam naravnega vedenja. Reja v kletkah, kjer ima ena kokoš na voljo le za en zvezek prostora, je v nekaterih državah kategorizirana kot mučenje živali," so opozorili.

V tej luči se jim zdi dodatnih šest let prehodnega obdobja pretiranih. "Poleg tega ne rešuje dejanskih izzivov prehoda, temveč samo podaljšuje nepotrebno trpljenje kokoši," so dodali.

V zvezi prav tako ne podpirajo ukinitve vzpostavitve zavetišča za kopitarje. Glede načrtovane uvedbe dodatnih tako imenovanih prehodnih hlevov za vse rejne živali pa so povedali, da tovrstni hlevi za odvzete rejne živali v inšpekcijskih postopkih niso novost, saj en takšen hlev že obratuje. "Novela v tem delu samo ureja neke tehnične podrobnosti v zvezi z njihovim delovanjem, kar absolutno podpiramo, ne podpiramo pa izbrisa celotnega zavetišča za kopitarje kot takega," so ločeno pojasnili.

Glede sodelovanja njihovega predstavnika v delovni skupini, ki je pripravila spremembe novele, pa so izpostavili, da je bilo časa za "korektno pripravo malo", ter da so bila številna njihova stališča, denimo glede obveznega označevanja mačk in podaljševanja reje kokoši v kletkah, preslišana. "Vzpodbudno pa je, da je zaenkrat v predlogu še vedno predvidena obvezna uporaba anestezije pri kastracijah pujskov," so dodali.

Glede današnje izjave kmetijskega ministra Janeza Ciglerja Kralja, da želijo z novo novelo zakona "odstraniti aktivizme, iti nasproti rejcem in kmetom ter ohraniti visok nivo dobrobiti živali", pa so poudarili, da jih žalosti, da prva oseba na resornem ministrstvu, ki je neposredno odgovorna za zagotavljanje dobrobiti živali v državi, posega po "takih pavšalnih, neargumentiranih in nekorektnih izjavah".

"Zaščita živali ni aktivistična muha, ampak pomembna družbena vrednota. Takšne izjave so neposredno žaljive do 30.000 državljanov, ki so lani podpisali pobudo za čimprejšnjo ukinitev reje v kletkah in do vseh, ki so volili svoje predstavnike na podlagi obljub o ohranjanju standardov dobrobiti živali," so izpostavili.

Ob tem so spomnili, da tudi sami že od začetka poudarjajo, da je treba iti nasproti rejcem in kmetom, jim zagotoviti čas, finančna sredstva in strokovno podporo za prehod. "Vendar to ne pomeni abnormalno dolgih prehodnih obdobij in nižanja že obstoječih standardov zaščite živali," so pristavili.

Po navedbah zveze "nižanje standardov zaščite živali pomeni korak v napačno smer". "Ti standardi so bili lani sprejeti po rednem zakonodajnem postopku kljub vetu državnega sveta in jih podpira velik del splošne javnosti. Stroka jim v veliki meri ni nasprotovala, njihovo utemeljenost pa je nedavno potrdila tudi zakonodajno-pravna služba DZ," so spomnili.

Pristojno ministrstvo in vlado so ob tem pozvali, naj predlagane spremembe na področju baterijske reje in označevanja mačk znova pretehtata ter ohranita standarde, ki jih je Slovenija že sprejela. K temu ju lahko pozovejo tudi državljani z oddajo komentarja na portalu e-demokracija.

Do predlaganih sprememb novele zakona o zaščiti živali so kritični tudi v opozicijskih strankah Levica in Svoboda. Po njihovem prepričanju vlada z napovedanimi spremembami državo vrača v preteklost in ukinja že sprejete ukrepe za dobrobit živali.

"Kokoške v kletkah, psi na verigah, zapuščene mačke – vse, kar je bilo narejeno za dobrobit živali, desna vlada z napovedanimi spremembami zakona zdaj ukinja," so v odzivu na družbenem omrežju Facebook zapisali v Gibanju Svoboda. Prepričani so, da vlada s tem državljane vrača v preteklost in znova "postavlja zaslužek nad sočutje".

Zaradi predvidene odprave obveznega čipiranja vseh lastniških mačk izpostavljajo tudi problem povečevanja števila zapuščenih mačk.

"Nad napovedanimi spremembami na področju dobrobiti živali smo začudeni. Evropa, državljanke in državljani – vsi se strinjamo, da lahko naredimo na tem področju veliko več in da je to potrebno," pa je v izjavi na Facebooku poudarila poslanka Gibanja Svoboda in nekdanja kmetijska ministrica Mateja Čalušić.

Kritična je bila do dejanj aktualne vlade, ki namesto da bi se ukvarjala z reševanjem akutnih težav glede podražitve goriv za državljane in tudi za kmete ter posledic letošnje katastrofalne suše, "dela korake nazaj v preteklost na področju zaščite in dobrobiti živali".

Da v primeru danes objavljenega zakonodajnega predloga ne gre za tehnične popravke, temveč za odpravljanje in slabljenje ukrepov, za katere so se zavzemali v prejšnjem mandatu, pa menijo v stranki Levica.

Pri tem so izpostavili konec reje kokoši v kletkah, prepoved trajnega privezovanja psov, boljšo sledljivost lastniških mačk ter večjo odgovornost države za delovanje zavetišč. "V Levici smo te napredne spremembe zagovarjali, ker živali niso predmeti in ker način, kako ravnamo z njimi, kaže raven naše družbe. Prepoved mučenja živali ni ideološka kaprica, ampak osnovni civilizacijski standard," so sporočili.

Ob tem so spomnili, da se je za spremembe zavzemalo tudi skoraj 30.000 državljanov, ki so podprli pobudo proti kletkam za boljšo zaščito živali.

"Minister trdi, da njegov cilj ni zniževanje standardov. Toda podaljševanje reje v kletkah, dopuščanje privezovanja psov in umikanje javnega financiranja oskrbe živali pomenijo prav to. Sklicevanje na evropske standarde ne more biti izgovor za odpravljanje zaščite, ki smo jo v Sloveniji že uzakonili," so poudarili v Levici.

Ob tem so vlado pozvali k umiku predlaganih zakonodajnih sprememb in ohranitvi ravni zaščite živali. "Rejcem naj vlada pomaga pri prehodu na boljše pogoje reje, namesto da podaljšuje trpljenje živali," so bili jasni.

Tudi v SD menijo, da vlada ne bi smela znova odpirati vrat praksam, za katere smo se kot družba že odločili, da jih bomo postopoma opustili. Najbolj očiten korak nazaj ostaja podaljšanje baterijske reje kokoši, so zapisali v odzivu. Pozdravljajo sicer določbo, da se iz državnega proračuna ne bodo financirale novogradnje ali obnove baterijske reje, vendar to ne more nadomestiti pravočasne uveljavitve že sprejete prepovedi. "Če posamezne kmetije potrebujejo pomoč, jim mora država zagotoviti finančne spodbude, strokovno podporo in poštene pogoje za preusmeritev v alternativne načine reje," so prepričani.

Glede kastracije pujskov so zapisali, da se jim pojem "ustrezno usposobljena oseba", ki bo lahko poleg veterinarjev do sedmega dne opravila ta poseg, ne zdi zadostno zagotovilo za dobrobit živali. Vlada bi morala namreč jasno pojasniti, kdo bo lahko poseg izvajal, kakšno usposabljanje bo moral opraviti, kdo bo zagotavljal in apliciral zdravila, kako bo potekal veterinarski nadzor ter kdo bo odgovarjal za nepravilno izvedbo.

Vnovično odprtje vrat privezovanju psov se jim zdi nazadovanje, ki ga ne morejo sprejeti. Pes namreč ni sredstvo za varovanje premoženja, pri čemer se v SD sprašujejo, kdo bo nadziral, ali je bil pes vsak dan dejansko spuščen ali odpeljan na sprehod. Ni dovolj, da se v zakon napiše, da mora biti pes enkrat dnevno spuščen, če država nima možnosti za dosleden nadzor nad tem, kaj se na posameznem kmetijskem gospodarstvu dejansko dogaja, so še zapisali v SD. Prav tako se jim zdi korak nazaj zmanjševanje obveznega označevanja in registracije mačk.