Po ugrizu psa strah in tesnobo premaguje s kosmatincem Nyxom

Srečamo se v pritličju ljubljanske pediatrične klinike, kjer nas sprejme nasmejana delovna terapevtka Sanja. Kuža Nyx medtem leži na svoji odeji in potrpežljivo čaka na začetek 'službe'. Nekaj trenutkov kasneje v družbi očeta prispe petletni David iz Žalca, ki navdušeno pogleduje proti Nyxu. Še malo, pa se bo začela že njuna 6. terapija.

Nyx, štiriletni ameriški staffordshirski terier, skupaj s psihologinjo in delovno terapevtko Davidu pomaga pri premagovanju izrazitega strahu pred psi, ki je posledica travmatične izkušnje. Kot nam zaupa njegov oče, je sina lanskega oktobra v obraz ugriznil neprivezani pes in ga poškodoval. Dogodek ni zaznamoval le Davida, ampak njegovo celotno družino. 

Strah, ki ga je razvil, se je začel kazati nekaj mesecev kasneje ob bližnjih srečanjih z drugimi psi, obenem pa fantek ni več želel gledati nekdaj njegove priljubljene risanke Tačke na patrulji. To je vplivalo na vsakodnevno funkcioniranje in vključevanje v aktivnosti tako fantka kot ostalih družinskih članov.

Da bi se spopadel s svojimi strahovi, sta se starša odločila, da sinu poiščeta strokovno pomoč. Izziv sta sprejeli delovna terapevtka Sanja Pavlin Zakovšek ter specialistka klinične psihologije, dr. Manja Rančigaj Gajšek. S terapijami so pričeli 15. aprila. "Dr. Gajšek je rekla, da bomo s terapevtskim psom začeli čez eno leto, pa vidite, kako smo že napredovali. To je že šesta terapija," pove vidno navdušeni oče.

V nadaljevanju si ogledamo potek terapije, ki poteka približno eno uro. David najprej pozdravi Nyxa, mu pogumno očisti zobe, ga krtači, boža, posluša njegov srčni utrip in riše njegovo podobo na prazen list papirja. Nekaj, kar je bilo pred meseci zanj in za njegova starša še nepredstavljivo. S kužkom se nato podata na poligon, kjer David Nyxu za vsako opravljeno nalogo podari priboljšek, pes pa mu ga previdno vzame z dlani. 

Čeprav je David v mesecih terapije izjemno napredoval, še vedno pridejo trenutki, ko je strah močnejši od poguma. Ko Nyxu vrže žogico, pes pa, v želji, da mu jo prinese nazaj, steče proti njemu, David okameni in poišče varno zavetje pri psihologinji. To je bila zanj najtežja naloga tokratne terapije. "In kaj smo potem delali?" ga vpraša psihologinja. "Ponavljali smo in ponavljali, dokler ni bilo lažje. To je smisel tega izpostavljanja, da delamo tisto, kar nam je težko, tako dolgo, dokler ne postane vsaj malo lažje. Najslabše je odnehati, ko je najhuje, ko se stopnjuje ta tesnoba," pove Davidu in vsem nam prisotnim.

Na koncu terapije se je David povsem sprostil in barval pobarvanke, ob njem pa je potrpežljivo počival Nyx. Čas je za slovo in zadnji poljubček; znova se bosta videla prihodnji teden. 

Po besedah Rančigaj Gajškove je imel David, ko je prvič obiskal njeno ambulanto, hud odpor do kužkov zaradi težke izkušnje. Izogibal se je igračam v obliki psov, ni več ustvarjal in gledal risank, čeprav jih je imel prej zelo rad, doda. 

"Zelo pomembna je ta začetna ocena, da vidiš, na kateri stopnji je posameznik. In potem od tam naprej gradiš. Tako da smo začeli v ambulanti," pojasni. Korake za premagovanje strahu so razdelili na najlažje, srednje in težke, ob podpori staršev pa je David uspešno opravil prve naloge. 

"Tukaj na pediatrični kliniki imamo fantastično možnost sodelovanja z našo delovno terapevtko in Nyxom, ker je pri obravnavi specifičnih fobij res najbolj učinkovita terapija z izpostavljanjem. Vedenjsko kognitivna terapija, kjer nastaviš neke korake po težavnosti in jo gradiš po stopničkah. Na vsaki točki potem preverjaš, kako visoka je stopnja tesnobe," razlaga Rančigaj Gajškova. 

Aktivnosti, kot sta denimo negovanje kužka ali pa sprehajanje ob njem, so na prvih srečanjih Davidu povzročale visoko stopnjo tesnobe in tega še ni zmogel, zdaj pa je že viden napredek."Glede na to, da zdaj vse to zmore, ob nalogah pa še ni popolnoma sproščen, je to velik napredek, ampak je potrebno še ponavljati, da se utrdi in se raven tesnobe zniža," pove psihologinja. 

Pred vsakim srečanjem se delovna terapevtka in klinična psihologinja dogovorita, kako bo potekala terapija in kakšni so cilji, ki jih želijo doseči. "In to, kar se zdaj dogaja, je tisto, kar si želimo, torej da že čisto samoiniciativno gre do kužka," doda. Ob tem poudarja, da so bistven element terapije naloge, ki jih opravlja v domačem okolju, skupaj s starši. 

Sanja Pavlin Zakovšek pojasni, da je ključen cilj, ki ga želijo doseči, da bi bil David sproščeno vključen v vse dnevne življenjske aktivnosti, da bi sproščeno šel na igrišče, brez strahu. Kot pove, je napredek že opazen, saj se David kužku ob prvem srečanju ni upal niti približati."Nyx je ležal na koncu igrišča, David pa je bil na začetku, pri vratih. Neprijeten mu je bil kakršen koli stik. Mislim, da smo se vsaj dve terapevtski uri ukvarjali samo z dajanjem priboljškov," se spominja. 

Nyxu David zdaj že skoraj popolnoma zaupa, do psov, ki jih srečuje v vsakodnevnem življenju, pa je še vedno nezaupljiv in previden. Zato mu bodo pri naslednjih terapijah postopoma predstavili še druge terapevtske pse. "Starši že zdaj dobivajo domače naloge, na primer, da David v svojem okolju opazuje druge kužke in jih potem nariše. Se pravi, da se na nek način že izpostavlja," pojasni Pavlin Zakovškova. 

Delovna terapevtka ob tem opozarja, da so aktivnosti, ki jih počnejo na terapevtski uri, del terapije in ne nekaj, kar bi otrok počel vsak dan z drugimi psi. "Eno celotno uro smo namenili prav izobraževanju staršev in Davida, kako se obnašamo, kako pristopimo do psa, kaj opazimo pri kužku, na kakšen način nam pokažejo, da mu nekaj ni prav," razlaga. 

Pavlin Zakovškova pove, da Nyx ni tipičen predstavnik terapevtskih pasem. Stereotipno ima njegova pasma slab sloves, pogosto so opisani kot agresivni in strašljivi, kar pa ne velja za Nyxa, ki dokazuje ravno nasprotno in je vzor svoji pasmi. "On neizmerno išče kontakt z ljudmi. To so kužki, ki so energetsko zelo dobro opremljeni. Midva sva že od začetka delala na tem, da se zna umiriti, ko je to potrebno." Z Nyxom se namreč pri svojem delu srečujeta z različnimi otroki, nekateri zahtevajo umirjenost, spet drugi več energije. 

V preteklosti je bila lastnica že dveh ameriških staffordshirskih terierjev, a nobeden od njiju ni bil primeren za terapevtskega psa. Ti morajo namreč prestati testiranje, ki ga organizira Zavod PET, v okviru katerega kot terapevtski par delujeta tudi Pavlin Zakovškova in Nyx. Po opravljenih testih sledi osnovno izobraževanje, nato pa še pripravništvo v treh različnih insititucijah pod vodstvom mentorja, nazadnje pa teoretični in praktični izpit.

Terapevtski pes lahko sicer svoje poslanstvo opravlja le dve uri na teden. Sogovornica namreč opozarja, da je dobrobit psa enakovredna dobrobiti uporabnikov, zato mora biti vodnik pozoren na morebitne znake stresa. "To so tudi naši hišni ljubljenčki, ki bi jih radi imeli ob sebi čim več let," poudarja.

Največ časa z Nyxom sicer namenita otrokom na Pediatrični kliniki v Ljubljani, obiskujeta pa tudi otroke na osnovni šoli, ki se srečujejo z bralno-učnimi težavami in posameznike z različnimi težavami, ki so vključeni v delovno terapevtsko obravnavo kot del rehabilitacije na URI Soča. Fantka, ki je na dializi in čaka na presaditev ledvic, denimo motivirata za učenje, kronično bolnim otrokom, pri katerih je že prisotna depresivna simptomatika, pomagata iskati smisel in voljo do življenja, sodelujeta pa tudi pri fizioterapijah z otrokom, ki je v hudih bolečinah. 

"Je motivacija, če je kuža zraven. Drugače je, če je pes na koncu postelje in otroku rečeš, naj se ga s prstki dotakne in ga poboža. To je v bistvu čisto drugačen pristop," še pove delovna terapevtka, ki poudarja, da so kosmatinci dragoceni zavezniki najmlajših bolnikov.