Pri obravnavi nacionalnega reformnega programa je bila burna razprava, še zlasti med predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušanom Semoličem ter ministrom za razvoj in evropske zadeve Mitjem Gasparijem.
Po mnenju Semoliča je nerealen vladni cilj, vezan na zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke. Cena je ogroženost socialne države, je poudaril in dodal, da sindikati predlagajo manj rigorozen cilj, drugačen tempo in upoštevanje gospodarske rasti. "Tako bi se lažje približali vladnemu cilju," ocenjuje. Če vlada tega ne bo upoštevala, bodo strukturne reforme po njegovih besedah v glavnem uperjene v zmanjšanje pravic.
Opozarja, da nekateri slovenski politiki preveč slepo sledijo politiki Evropske unije oziroma da so piar nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Dodal je, da sta na nemško-francoskem vlaku le premier Borut Pahor in Gaspari, medtem ko so državljani na nekem drugem vlaku in imajo čisto drugačne probleme. Zato Slovenija ne potrebuje toliko pakta konkurenčnosti, ampak predvsem pakt odpiranja novih delovnih mest oziroma pogojev, ki bi do njih pripeljali, ter pakt, ki bi omogočil več solidarnosti v državi, je sklenil.
Delodajalci medtem zastopajo povsem nasprotno stališče kot sindikati. Kot je povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer, je reformni program v resnici sanacija obstoječega stanja v državi, ne pa izboljšanje. Proračuni morajo biti po njegovih besedah bolj investicijsko naravnani. Zatrdil je, da je največji problem reformnega programa proračun, ki ni razvojno naravnan, kar "bo imelo izjemno hude posledice v naslednjem letu. Vendar to ni stvar tega programa, kajti proračun je že sprejet in se ga s programom ne da spreminjati."
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari na vprašanja novinarjev ni želel odgovarjati.
Po seji ESS pa se je odzval državni sekretar v kabinetu premierja Miloš Pavlica. Poudaril je, da so "pravzaprav vsi predstavniki delodajalcev in delojemalcev pripravljeni material pozdravili in dejali, da je kvalitetno pripravljen".
"Imeli so neke pomisleke, da gre za zahteven projekt, da je ta reformni program treba še dopolnjevati, zato smo tudi sklenili, da do 23. marca partnerji, če imajo še kakšne sugestije za korekcije tega programa in druge pripombe, te pošljejo," je povedal Pavlica in dodal, da razprava ni bila "žolčna".
Referendumska nevarnost
Slovenija bo svoje zaveze iz pakta za evro oziroma ukrepe za okrepitev lastne konkurenčnosti in s tem tudi konkurenčnosti evrskega območja po prepričanju premierja Boruta Pahorja lahko uspešno uresničila le skozi širše soglasje politike in socialnih partnerjev.
Izpostavil je nevarnost situacije, ko bi vsaka odločitev, ki je po oceni vlade koristna za javne finance, konkurenčnost in razvoj ter se sprejme s politično večino, padla na referendumu. To bi v očeh finančnih trgov po njegovih besedah pomenilo nesposobnost Slovenije, da vodi reformno politiko, naj bo ena vlada ali druga.
"To bi pomenilo, da ima Slovenija vgrajeno sistemsko ročno zavoro za reforme in tega si ne smemo privoščiti," je bil jasen.
Pahor vsem polaga na vest, da prisluhnejo potrebam časa. Po njegovem mnenju gre trenutno za vprašanje, ali v Sloveniji "smo ali nismo". Pahor ocenjuje, da smo. Slovenija bo šla sicer letos po njegovih besedah skozi hude preizkušnje, ki pa bodo imele na koncu za rezultat večjo konkurenčnost in socialno povezanost.
O podrobnostih nabora ukrepov, ki ga pripravlja ad hoc delovna skupina, ni želel govoriti, omenil pa je ukrepe za konsolidacijo javnih financ in brzdanje javne porabe, pokojninsko in druge strukturne reforme, plačno politiko, ki bo bolj sledila produktivnosti, ter znižanje stroškov dela.
Cilj Slovenije sicer po njegovih besedah ni, da se konkurenčnost doseže z nižjimi plačami. To po Pahorjevih besedah ni rešitev, saj Slovenija na tak način ne more konkurirati Kitajski in drugim hitro rastočim državam. Pot do konkurenčnosti je tako skozi spodbujanje proizvodnje z višjo dodano vrednostjo, je še rekel.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.