Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je slovenščina postala eden od dvajsetih uradnih jezikov povezave, s tem pa so se občutno povečale potrebe po prevajalcih in tolmačih. Teh še vedno primanjkuje, posledice pa so pogosto slaba kakovost prevodov in veliki zaostanki pri njihovem objavljanju, ugotavljajo na službi vlade za evropske zadeve.
Tolmaška služba Evropske komisije želi imeti za vsak jezik na voljo po 120 tolmačev, prevajalska pa 90 prevajalcev. Med tistimi jeziki, za katere prevajalcev in tolmačev najbolj primanjkuje, je prav slovenščina, saj so do januarja za slovenščino rekrutirali le 49 tolmačev in 33 prevajalcev.
Skladno z veljavnimi postopki morajo kandidati za to delovno mesto opraviti evropski natečaj, na katerem pa slovenski predstavniki doslej niso bili najbolj uspešni.
Pomoč prevajalcem: Evroterm
Prevajalcem je v veliko pomoč pri delu Evroterm, večjezična terminološka zbirka izrazov EU. Slovenska različica, pri oblikovanju katere je sodelovalo okoli tisoč prevajalcev, lektorjev, strokovnih in pravnih redaktorjev ter strokovnjakov s področja jezikovnih in informacijskih tehnologij, vsebuje že preko 64.000 izrazov z različnih področij iz pristojnosti EU: upravnih zadev, ekonomije, financ, okolja, prometa,kmetijstva, socialnih zadev, statistike. Zbirko sproti urejajo in dopolnjujejo
Ob Evrotermu je na voljo še dvojezična zbirka Evrokorpus, ki zajema pomnilnike celotnih besedil pravnih aktov EU v angleškem in slovenskem jeziku in tako omogoča uporabnikom primerjavo terminov v sobesedilih z najrazličnejših področij prava EU.
Neenakopravnost evropskih jezikov
Evropski poslanec Mihaela Brejca je na generalnega sekretarja Evropskega parlamenta pred dnevi naslovil pismo, v katerem je izrazil protest zaradi neenakopravnosti uradnih jezikov EU.
Na sestankih, ki potekajo v evropskih institucijah, namreč velikokrat niso zagotovljeni prevodi v vse uradne jezike Unije, temveč se pogosto uporabljata le delovna jezika, angleščina in francoščina.
Na zasedanjih Evropskega parlamenta sedem slovenskih poslancev, če se le da, v nastopih uporablja slovenščino, medtem ko se na zasedanjih odborov v glavnem odločijo za uporabo katerega od delovnih jezikov, nenazadnje tudi zato,ker gradivo za razpravo prej dobijo v angleščini in francoščini kot v slovenščini, poleg tega pa prevodi niso vedno zagotovljeni.