Ob tem je premier izrazil prepričanje, da bo parlamentarna razprava o množičnih grobovih iz polpretekle zgodovine kljub razumljivemu čustvenem naboju potekala strpno, z zmožnostjo vsaj nekoliko razumeti tedanje zgodovinsko brezno, v katerega se je pred dobrega pol stoletja pogreznila vsa Evropa, ves svet.
Premier še pričakuje, da bo tudi slovenski narod zmogel strpno razpravljati o teh dogodkih, vojnih vihrah, ki so napravile toliko zla tudi v Sloveniji. V obdobju neposredno po vojni so se vrstila maščevanja, državne ureditve v današnjem smislu in spoštovanja temeljnih človekovih pravic ni bilo. Ne smemo pozabiti, da se je prav na slovenskem ozemlju končala vojna v Evropi, prav na naših tleh so se odvijali zadnji boji v Evropi, opozarja Drnovšek. Na naših tleh so se znašle mnoge tuje vojske, nabralo se je čez vso vojno nakopičeno sovraštvo. Enkratna geografska lega, ki jo Slovenija sicer premore, se je v tistem obdobju pokazala kot usodna. Maščevanja so potekala povsod po Evropi in svetu, od Dresdna do Hirošime. Tudi Slovenija temu ni ušla.
Drnovšek še piše, da mora zrel evropski narod biti sposoben tudi soočanja s tovrstnimi dogodki. Saj je samo narod, ki se je pripravljen soočiti s svojo celotno zgodovino, tudi s tragičnimi dogodki, velik narod. Večina evropskih narodov se je v preteklih desetletjih bila pripravljena in zmogla spraviti sama s seboj, s svojimi ljudmi. K tem narodom želi pristopiti tudi Slovenija. Vstopanje v evropske povezave ni le dejanje, ki zasleduje materialne cilje in blagostanje, zasleduje naj tudi duhovne in moralne cilje. Motijo se tisti, ki menijo, da nam gre pri vstopanju Slovenije v evropske povezave samo za materialno blagostanje, gre nam tudi za vrednote. Razprava o temnih plateh lastne narodove zgodovine je ena takšnih, je še zapisal Drnovšek.
