Golob: Slovenija lani v evropski blagajni ni pustila niti centa

Gospodarska politika je bila osredotočena na to, da imajo ljudje delo in dostojne plače, je dejal Golob. Poslanec in predsednik NSi Jernej Vrtovec je danes v DZ v okviru poslanskih vprašanj premierju očital, da je njegova vlada štiri leta "tolkla po podjetnikih, obrtnikih, s. p., po tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost". Kot je izpostavil, je aktualna vlada trikrat spreminjala zakonodajo na področju t. i. normirancev in jih "dobesedno uničila". Posledično po njegovih besedah od leta 2021 5000 podjetij letno več opusti svojo dejavnost, mnoga se selijo na Hrvaško.

"To kaže na to, da ste v tem obdobju z davki, prispevki in birokracijo ustvarili kaos v poslovnem okolju in da ni več nobenega zaupanja v to vlado, da bi lahko še reševala stvari v odnosu do poslovnega okolja," je bil oster.

Golob je očitke zavrnil. Kot je izpostavil, se zelo dobro zaveda pomena gospodarstva za celotno družbo, a je Slovenija socialna država, vsi pobrani davki in prispevki pa da gredo v krepitev socialne kohezivnosti in v splošno blaginjo.

"Nobena vlada, še najmanj naša, ne pobira prispevkov zato, da bi imeli mi nekaj od tega, temveč zato, da najranljivejšim skupinam, kot so starejši, otroci, invalidi, zagotovimo dostojno življenje," je zatrdil.

Poudaril je, da je slovensko gospodarstvo stabilno in močno in da o tem govorijo tudi mednarodne statistike, med drugim bonitetne agencije, ki izboljšujejo obete na dolgoročni dolg Slovenije. Eden od pokazateljev dobrega stanja slovenskega gospodarstva je po njegovih besedah tudi ena najnižjih stopenj brezposelnosti v EU.

Golob je navedel še, da so gospodarsko politiko osredotočili na to, da imajo ljudje delo in dostojne plače. V tej luči se je pohvalil z zvišanjem minimalne plače na 1000 evrov neto, s čimer je ta prvič doslej nad pragom tveganja revščine, uvedbo obvezne božičnice, predlogom zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.

V zvezi s slednjim se je obregnil nad "pogromom" nad odstopljenim predsednikom Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Jocom Pečečnikom, ki je vlado pohvalil za pripravo tega zakona. "Podjetnikom ni dovoljeno govoriti o koristih za zaposlene," je bil kritičen.

Spomnil je še, da je poslanska skupina Svoboda v DZ vložila predlog novele zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, s katerim namesto sedanje petletne omejitve vrnitve v sistem normirancev predlaga možnost takojšnje vrnitve, če bodo prihodki pod določenim pragom, sicer pa po treh letih. S tem predlogom se po njegovih besedah popravlja tudi napake vlade Janeza Janše iz leta 2012.

Njegovi argumenti Vrtovca niso prepričali. Ta mu je med drugim odvrnil, da pod pragom revščine živi 23.000 ljudi več kot leta 2022. Vladi je znova očital tudi razveljavitev zakona o dohodnini, s katerim da bi minimalna plača že znašala 998 evrov. Poleg tega je Slovenija nazadovala na lestvici konkurenčnosti, je še navedel.

Premier je odgovarjal tudi na vprašanje nepovezane poslanke iz vrst Demokratov Eve Irgl, ki mu je očitala, da je z določenimi posegi oslabil zaupanje v neodvisne institucije. Golob je očitek zavrnil z navedbo o finančni krepitvi institucij, zlasti KPK in Računskega sodišča.

Irglovo je zanimalo, kaj sta premier in vlada storila v tem mandatu za krepitev zaupanja v institucije pravne države. Pri tem je izpostavila zlasti Računsko sodišče, ki je pred časom opozorilo na znižanje predvidenega proračuna. Prepričana je, da z namenom krčenja števila revizij in s tem slabitvijo nadzora nad poslovanjem države.

Posegi v zdravstveni sistem in "frontalni napad" na zaposlene so po njeni oceni porušili medosebne odnose v tem sistemu. Prav tako so ti slabi v policiji, zaradi česar po mnenju Irgl ljudje odhajajo, to pa vpliva tudi na varnost, je dejala.

Prav tako je izpostavila postopke, ki proti Golobu tečejo na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) in nedavno ugotovitev KPK, da je Golob z dvema sporočiloma nekdanji ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar kršil integriteto. "V koalicijski pogodbi ste zapisali, da boste zagotovili popolno neodvisnost nadzornih institucij in ničelno toleranco do korupcije. Mislim, da je ravno obratno," je bila ostra.

Golob se je vprašal o iskrenosti Irglove, češ da je v preteklosti aktivno nasprotovala pravni državi in jo med drugim izzval, naj se javno opredeli proti pozivom k razgradnji pravosodnega sistema. Ti so namreč večkrat prihajali iz stranke SDS, katere članica je bila dolga leta Irgl. "Začne se pri doslednosti," je dejal in dodal, da ne more danes za potrebe poslanskega vprašanja pozabiti na vse, kar je počela v preteklosti.

Med drugim je spomnil na blokade imenovanja tožilcev na več ravneh in dodal, da je njegova vlada ob nastopu najprej sprostila in potrdila kadrovsko popolnitev tožilskih vrst.

Izpostavil pa je tudi finančno okrepitev tako institucij kot posameznikov, kar so uredili s plačno reformo. Tako se je predsedniku KPK plača dvignila največ doslej. "Ne zato, ker bi hoteli okrniti ugled predsednika KPK ali omalovaževati institucijo, ampak ker verjamemo, da je prav, da jo okrepimo," je navedel.

Prav tako je vlada sprejela strategijo na področju preprečevanja korupcije "in se je tudi drži", je zatrdil.

Računskemu sodišču pa se je proračun še vedno dvignil z lanskih 8,67 milijona evrov na letošnjih 11,9 milijona evrov. "Najvišji skok kadarkoli," je pristavil.

Najpomembnejše pa je, je dodal, da je treba v pravno državo verjeti. "Ko bomo vsi verjeli, bo tudi delovala," je prepričan predsednik vlade.

Slovenija v letu 2025 v evropski blagajni ni pustila niti centa, se je v odgovoru na poslansko vprašanje vodje poslanske skupine SD Meire Hot pohvalil premier. Vladi je po njegovih besedah uspelo narediti premik pri namembnosti evropskih sredstev, tako da so ta zdaj v večji meri usmerjena v naložbe z dodatno vrednostjo.

Hot je danes v DZ izrazila zadovoljstvo, da je Slovenija pospešila črpanje evropskih kohezijskih sredstev. "Če je bila država še v prvi polovici lanskega leta na zadnjem mestu po projektih v izvajanju, smo po tem kriteriju po zadnjih podatkih Evropske komisije napredovali za 11 mest. S tem se trenutno uvrščamo tik nad povprečje držav članic EU, za Finsko in pred Francijo. Za sedem mest pa smo napredovali tudi pri plačilih iz bruseljske blagajne v proračun Republike Slovenije," je povzela poslanka.

Kot je izpostavila, je Slovenija tudi počrpala 428,5 milijona evrov iz Evropskega solidarnostnega sklada za sanacijo obsežne škode, nastale v poplavah 2023.

"Slovenija v letu 2025 ni pustila niti centa v evropski blagajni, ampak je počrpala vse do zadnjega razpoložljivega evra. Tako ni bilo samo v letu 2025, temveč tudi ob zaključevanju prejšnjega kohezijskega obdobja, ko smo počrpali več kot 100 odstotkov, saj smo dobili še dodatna sredstva," je potrdil Golob.

Kot je navedel, je vlada spremenila namembnost uporabe evropskih sredstev in prav v tem vidi "najpomembnejšo kakovost" v iztekajočem se mandatu. "Če je šel v preteklosti denar predvsem za infrastrukturne projekte, za osnovne stvari, za vodovode, kanalizacije, ceste, se zdaj ta denar v večji meri usmerja v naložbe, ki ustvarjajo vrednost," je poudaril.

Sredstva so tako poleg infrastrukture, to je železnic in tretje razvojne osi, kjer se bo po njegovih besedah prav tako ustvarjala dodana vrednost, denimo namenjena tudi za razvoj Šaleške doline, superračunalnika v Mariboru, razvojne projekte na vseh področjih in zagon gospodarstva. S tem bo prišlo do zmanjševanja razvojnega zaostanka vzhodne Slovenije za zahodno oziroma osrednjo, verjame premier.

S tem ciljem je, tako Golob, vlada pripravila ne le predlog novele zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, temveč tudi predlog strategije regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050. Predvideno je, da se del sredstev prvič prenaša na t. i. individualizirano razvojno politiko posameznih razvojnih pokrajin.

"V preteklosti so veljala enaka pravila za celotno Slovenijo, pa nismo enaki, smo precej drugačni po razvojnih možnostih. Po novem se bodo te razvojne možnosti upoštevale tudi pri kriterijih, kako se bodo sredstva dejansko delila. Na ta način bo vsaka regija lahko razvijala tista področja, na katerih je najmočnejša, ne pa tistih, ki bi jim bila vsiljena, pa četudi iz Ljubljane. In ravno individualiziran pristop in smiselno porabljanje denarja sta ključna razlika, ki nam jo je uspelo narediti v tem mandatu," je ocenil.

Na vprašanje Hot, katere razvojne projekte je pričakovati v prihodnosti, je odgovoril, da bodo v Posavju stavili na energetiko, na Obali na razvoj logistike, Luke Koper, pomorstva, v Pomurju na kmetijstvo in geotermalno energijo, v Mariboru na visoko znanost in kulturo. "Povsod, ko jih o tem povprašamo, že imajo pripravljene načrte," je sklenil.