Rešitev želijo na način, ki bi omogočal slovenskim in hrvaškim ribičem, da lahko normalno opravljajo svojo dejavnost, je poudaril predsednik vlade Anton Rop. V tem kontekstu je Slovenija po njegovih besedah tudi predlagala podaljšanje veljavnosti kodeksa obnašanja ribičev, vendar je Hrvaška želela nekatere dopolnitve. "Naše stališče je tukaj jasno: mi nimamo nobenega razloga, da bi popuščali, in tudi ne bomo popuščali, kar smo jim tudi jasno povedali," je dejal premier.
Na novinarsko vprašanje, kakšni so bili omenjeni hrvaški predlogi, pa je predsednik vlade odgovoril, da ni pomembno, da jih navaja, saj Slovenija na njih ni pristala.
Sopredsednika stalne mešane komisije za izvajanje slovensko-hrvaškega sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) na sestanku prejšnji petek na Otočcu nista dosegla dogovora o podaljšanju veljavnosti kodeksa obnašanja ribičev, ki je prenehal veljati z vstopom Slovenije v EU 1. maja. Slovenski sopredsednik te komisije Aleksander Geržina je nedavno povedal, da se hrvaška stran ni držala dogovorov in je na samem sestanku, ne da bi slovenski to predhodno omenila, dala dodatne predloge. Po njegovih besedah je predlagala sklenitev sporazuma na ravni obeh vlad o izogibanju policijskega nadzora na območju ribolova in samo pod tem pogojem bi bila hrvaška stran pripravljena podaljšati kodeks. Ta predlog pa za slovensko stran po besedah Geržine ni sprejemljiv.
