"Vlada se je angažirala tudi v tem primeru. Vlada meni, da bi bilo nedopustno v tem primeru neodreagirati, da bi bilo nedopustno, da ne bi poskusili storiti vsega za to, da bi ta delovna mesta ohranili, tako v Gorenji vasi kot na Colu," je na vprašanje Janeza Janše (SDS) na potekajoči septembrski seji državnega zbora odgovoril Rop.
Kot je dejal Janša, gre večinoma za starejše ljudi, kar pomeni velik problem za to območje, saj je novo zaposlitev zanje težko najti. Po Janševih besedah to ni redek pojav, saj se podobni primeri dogajajo povsod po Sloveniji, vendar je Alpina v zadnjih letih ob obstoječem številu zaposlenih in relativno skromnih plačah delavcev dosegala lepe rezultate. Zato se mu zdi, da vlada v tem primeru ne kaže nobenega socialnega čuta, saj bi med drugim morali vsaj del sredstev investirati v nove proizvodne programe.
Rop je pojasnil, da je sam zadolžil ministrstvi za gospodarstvo in delo, da skupaj z zavodom za zaposlovanje storita vse za ohranitev čim večjega dela teh delovnih mest, da pa se seveda to stori na tak način, da bo Alpina še naprej eno najuspešnejših slovenskih podjetij v usnjarsko-predelovalni oziroma obutveni industriji. "Za razliko od Peka in Planike je Alpina uspešno, mednarodno konkurenčno podjetje. Soočeno je z mednarodno konkurenco, ki seveda pritiska na stroške dela," je poudaril Rop. Vlada se je zato odločila, da opravi več razgovorov z vodstvom podjetja. Po njegovih besedah je bilo dogovorjeno, da zaposleni v Gorenji vasi in v Colu ne bodo dobili odpovedi za delo, kot je bilo prvotno predvideno. V prvi fazi naj bi tako pregledali vse možne programe zaposlovanja, ki so na voljo v okviru programov, ki jih izvaja ministrstvo za delo in zavod za zaposlovanje. Med drugim naj bi razmislili o možnostih vključitve delavcev iz obratov Col in Gorenja vas v specializiran sklad dela za tekstil. V drugi fazi pa bi si prizadevali za pridobitev novih proizvodnih programov na obeh lokacijah, ki bi po Ropovih besedah omogočil prezaposlitev presežnih delavcev pri novem delodajalcu tudi na osnovi subvencij za zaposlitev za nedoločen čas.
Gre za klasične obljube, kot smo jih v podobnih primerih slišali že precej, je ocenil Janša, zato ga je zanimalo, ali se bo Rop tudi sam angažiral v tem primeru in mogoče obiskal Alpino ter zaposlenim in vodstvu pojasnil, kako naj se znajde. Predsednik vlade pa je ob tem vnovič zagotovil, da bo vlada storila vse, da ohrani in zaščiti delovna mesta, po možnosti pa tudi odpre nova.
Problematika prevzemov slovenskih podjetij
Vprašanje Zmaga Jelinčiča (SNS) se je nanašalo na problematiko prevzemov slovenskih podjetij s strani tujih. Konkretno ga je zanimalo, ali je premier seznanjen z nekaterimi aktualnimi dogajanji v slovenskem gospodarskem prostoru in kaj namerava vlada ukreniti. Tako naj bi po Jelinčičevih navedbah hrvaška družba Lura želela od Kapitalske družbe (KAD), Slovenske odškodninske družbe (SOD) ter Slovenske razvojne družbe (SRD) odkupiti 13-odstotni lastniški delež v Ljubljanskih mlekarnah, torej delež, nad katerim ima kontrolo država. Preliminarni pogovori med KAD, SOD in družbo Lura naj bi bili po Jelinčičevih podatkih poleti. Če bi se omenjena namera uresničila, bi Hrvatje, opozarja Jelinčič, na ta način prevzeli nadzor nad zelo pomembnim segmentom nacionalne prehrambene industrije.
Predsednik vlade ni seznanjen s posameznimi postopki v omenjenem primeru. Po njegovih informacijah neposrednih pogovorov med KAD in družbo Lura ni bilo oziroma postopki zaenkrat ne potekajo. Naša zakonodaja je evropska, zato Rop ne more izključiti, da ne bi prišlo do poskusov prevzemanja in nakupov na trgu kapitala. "Če bo do tega prišlo, bodo vse pristojne institucije opravile tiste naloge, ki jo imajo," je še dejal.
V okviru odgovora opozicijskemu poslancu pa je premier še omenil, da vlada pripravlja novelo zakona o prevzemih. Zakon bo prilagojen standardom Evropske unije. Sicer pa naj bi v zakon vnesli rešitve, s katerimi bodo še dodatno zaostrili prevzeme, zlasti z vidika zaščite delničarjev in transparentnosti postopkov prevzemanja. Poleg tega pa dodatno vpeljali nekatere varovalke, ki naj bi onemogočale prevzeme na način, kot so se nekateri lotili prevzemov, zlasti preko povezanih oseb, preko tretjih oseb in podobno. Ob tem pa je zagotovil, da je v zakonodaji kar nekaj mehanizmov, s katerimi onemogočajo monopole.
Problematika obrtniškega sklada
Andrej Bajuk (NSi) je na predsednika vlade naslovil vprašanje v zvezi z obrtniškim skladom. Na problematiko omenjenega sklada je opozoril že junija lani, ko je podobno vprašanje zastavil takratnemu predsedniku vlade Janezu Drnovšku, slednji mu je tedaj odgovoril, da je vlada že pristopila k reševanju obrtniškega sklada. Bajuk je poudaril, da država kljub obljubam svojega dolga do 20 tisoč obrtnikov, ki pričakujejo izplačilo pokojnin iz sklada, še ni uresničila. Za sanacijo sklada namreč ni nakazala niti tolarja, njen dolg pa je narasel na štiri milijarde tolarjev. Vlada tako skladu onemogoča normalno poslovanje in poviševanje pokojnin ter mu povzroča insolventnost. Poleg tega pa skladu, ki umira na obroke, očita, da ima premajhne rezervacije, zaradi težav pa se zavarovanci iz sklada izpisujejo. Zato je Bajuka zanimalo, zakaj vlada ni izpolnila obljub izpred leta dni.
Predsednik vlade je zavrnil očitke, da vlada na tem področju ni storila še ničesar, saj je poleg nekaterih sklepov, na podlagi katerih naj bi dolgoročno sanirali sklad, vodila tudi številne druge aktivnosti, za katere pa sklad ni imel posluha. Tako so v želji dolgoročne sanacije sklada izvedli skrbni pregled poslovanja, ki je pokazal, da ima sklad prenizke rezervacije, ki bi mu omogočale normalno poslovanje. Za uspešno delovanje sklada ne bodo zadostovale kratkoročne rešitve, temveč je treba sklad sanirati dolgoročno, je pojasnil Rop. Tako je ministrstvo za finance pripravilo predlog, po katerem bi KAD zagotovila dolgoročne rezervacije, vendar pa se sklad s takšno rešitvijo ni strinjal, saj bi KAD tedaj s skladom tudi upravljala. Skrbni pregled je namreč pokazal, da je za dolgoročno sanacijo sklada potrebnih 39,1 milijarde tolarjev; od tega bi moral KAD zagotoviti 23,6 milijarde tolarjev, in sicer za matematične rezervacije 19,8 milijarde in za začetno stanje na osebnih računih 3,7 milijarde tolarjev. Kot drugo rešitev problematike in ustrezno zagotovitev pokojnin obrtnikov pa je pozneje ministrstvo za finance predlagalo, da bi se vzajemni sklad preoblikoval v zavarovalnico, vendar je sklad tudi ta predlog zavrnil.
