Dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo danes, je med drugim namenjen ozaveščanju o pomenu lokalne hrane in ohranjanja podeželja ter varovanju okolja in naravnih virov. Spremlja ga tradicionalni slovenski zajtrk – v vrtcih in šolah je tako več kot 260.000 otrok dan začelo s kruhom z maslom in medom, jabolkom in mlekom.
Namen tradicionalnega zajtrka je med drugim ozaveščati o pomenu zajtrka v sklopu prehranjevalnih navad. Redno zajtrkovanje je namreč del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga, so poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer sicer opažajo, da še vedno dobršen del prebivalcev Slovenije ne zajtrkuje.
Pri tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki je nadgradnja medenega zajtrka, s katerim je pred 12 leti začela Čebelarska zveza Slovenije, so otroke tudi letos obiskali čebelarji, jim predstavili vlogo čebelarstva in z njimi zapeli Čebelarja.
Nekaterim so družbo delali tudi politiki. Premier Marjan Šarec se je pridružil otrokom v OŠ Ledina v Ljubljani, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je bila v OŠ Ormož in OŠ Ljudski vrt Ptuj, gospodarski minister Zdravko Počivalšek v OŠ Podčetrtek, šolski minister Jernej Pikalo v enoti Mačice Vrtca Ptuj, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek v OŠ Jakoba Aljaža v Kranju. Tradicionalni zajtrk je bil tudi v parlamentu, tam je zbrane nagovoril predsednik DZ Dejan Židan.
V ospredju letošnjega dneva slovenske hrane, ki ga obeležujemo tretji petek novembra, so sicer tla, ki so pomembna za pridelavo varne in kakovostne hrane. "Vsi se zavedamo, da so zdrava tla predpogoj za zdravo in varno hrano," je ta teden poudarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Pivec. Minister za okolje in prostor Jure Leben je ob tem dodal, da je ohranjanje kakovosti tal zelo pomembno, saj je od tega odvisna kakovost pridelka.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.