Premierjev brat državi prodal več deset tisoč kemičnih svinčnikov

Na ministrstvu za zunanje zadeve so časniku Mladina pojasnili, da so od grosupeljskega podjetja Empis kupili 100 kosov torb za dokumente (6,35 evra brez DDV/kos, skupni znesek 635 evrov brez DDV), 2100 dežnikov (12,05 evra za kos, skupaj 25.305 evrov), 260 šalov (15,90 evra za kos, vsi 4.134 evrov), 610 kravat (15,80 evra za eno, skupaj 9.638 evrov) in ter tudi 54.000 kosov kemičnih svinčnikov (za kos 0,72 evra).

Kot je razvidno iz podatkov Erar, je ministrstvo za zunanje zadeve za posebne materiale in storitve konec novembra podjetju Empis plačalo dobrih 21 tisoč evrov, nato pa 15. decembra še 37.039 evrov za protokolarna darila, promocijske oglede, organizacijo proslav in podobne storitve. Kot so pojasnili za časnik, so konec novembra Empisu plačali za 24 kovinskih kemičnih svinčnikov s potiskom celostne grafične podobe predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU 2021, 15. decembra pa je ministrstvo podjetju Rajka Janše plačalo nakup 500 kosov moških kravat s potiskom celostne grafične podobe predsedovanje Republike Slovenije Svetu EU 2021, 200 kosov ženskih poslovnih šalov s potiskom celostne grafične podobe predsedovanje Republike Slovenije Svetu EU 2021 in 1600 dežnikov s potiskom celostne grafične podobe predsedovanje Republike Slovenije Svetu EU 2021.

Skupno je tako od podjetja zunanje ministrstvo letos kupilo 78 tisoč kemičnih svinčnikov, poroča Mladina. To število krepko presega število evropskih uradnikov, ki jih je okrog 32 tisoč. Podjetje Empis sicer ni več na seznamu podjetji, za katere bi veljala omejitev poslovanja, saj premierjev brat v njem nima več nobene formalne vloge. Februarja 2020, takoj po odstopu Šarčeve vlade, se je namreč izbrisal kot zastopnik podjetja, vodenje pa je prevzela njegova dolgoletna sodelavka Maja Glinšek. 

Rajko Janša predvsem v času bratovih vlad uspešno sodeluje z državnimi podjetji, med drugim tudi s skupino Slovenske železnice, lani pa je podjetje Empis prejelo 45.000 evrov iz Skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE).  

Kot je za 24UR povedala Milena Basta Trtnik, strokovnjakinja s področja javnih naročil, o le teh govorimo takrat, ko je mejna vrednost predmeta naročila, konkretno blago in storitve višja od 40 tisoč evrov brez DDV. "Drboljenje naročila predstavlja dejanje naročnika s katerim predmet razbije na neke manjše sklope in se s tem izogne uporabi zakona, enostavno govorimo o izvedbi naročil po naročilnicah. V bistvu to spada v eno večjih kršitev po zakonu o javnem naročanju," je komentirala. 

A o tem bo morala, kot dodaja, odločati državna revizijska komisija. Kot so sporočili, zahtevka za revizijo tega javnega naročila za zdaj še niso prejeli.

Nekdanji predsednik protikorupcijske komisije Boris Štefanec je v oddaji 24UR ZVEČER ocenil, da gre za izigravanje slovenske pozitivne zakonodaje. "V trenutku nastopa nove vlade je predsednikov brat izstopil iz podjetja, seveda z razlogom. Izognil se je elementu omejevanja poslovanja. Zakon o integriteti družbam, ki so neposredno povezane s člani vlade, prepoveduje poslovanje z njo," je pojasnil.

Ker je šlo za posel, vreden približno 100.000 evrov, je le ta podvržen postopkom javnega naročanja, z drobljenjem naročil pa so se temu izognili, je še dodal Štefanec. Po njegovem mnenju so v tem primeru podani elementi korupcije. "Šlo je za kršitev dolžnega ravnanja, posledica pa je, da je nekdo zaslužil nekaj, kar ne bi smel na ta način zaslužiti."