Strokovnjaki: Poletni čas je slabši, saj ne sledi naravnemu ritmu

Evropejci od 80. let prejšnjega stoletja dvakrat letno, marca in oktobra, premikamo urine kazalce, da bi upoštevali spreminjanje dolžine dnevne svetlobe in izkoristili razpoložljivo svetlobo v določenem obdobju.

Ukrep je bil sprva namenjen varčevanju z energijo, zadnje čase pa vse več ljudi dvomi o njegovi smiselnosti, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje.

Na temo učinkovitosti premikanja ure so bile opravljene že številne analize in raziskave, a so bili rezultati preprosto premalo nakazujoči, da bi lahko Evropska komisija sprejela legitimno odločitev glede spremembe direktive, ki določa premik ure dvakrat letno.

Izidi spletne ankete: Slovenci, ki so glasovali, se nagibajo k poletnemu času

Po več pobudah za ukinitev premika ure so v Bruslju med 4. julijem in 16. avgustom lani državljanom EU dali možnost, da s pomočjo spletne ankete prispevajo k razpravi. Prejeli so 4,6 milijona odgovorov iz vseh 28 držav članic, kar je največ odgovorov, ki so jih kdaj koli prejeli v okviru javnega posvetovanja. Zaradi navala se je najmanj dvakrat sesula spletna stran in so morali okrepiti strežnike. Glede na končne izide je 84 odstotkov sodelujočih podprlo odpravo premikanja ure.

A to je le kaplja v morje oz. zgolj peščica tistih, na katere bo odločitev vplivala. Daleč največji odziv je bil v Nemčiji, kjer je anketo izpolnilo slabe štiri odstotke populacije, sledi Avstrija, kjer je odgovor prispevalo slabe tri odstotke prebivalcev, in Luksemburg s slabima dvema odstotkoma. V preostalih državah je odgovoril manj kot odstotek prebivalcev; v Sloveniji, na primer, samo 0,73 odstotka. Z drugimi besedami: 15 tisoč ljudi je odločilo v imenu dveh milijonov prebivalcev Slovenije.

Države članice se odločijo same

Na podlagi teh dejstev je Evropska komisija nato predlagala, da se premikanje ure leta 2019 odpravi po vsej Evropski uniji, obenem pa ohrani usklajen pristop, da bi zaščitili delovanje notranjega trga. Predlog so v torek podprli poslanci Evropskega parlamenta, le da so glasovali za preložitev datuma ukinitve premikanja ure na 2021.

Države članice se bodo same odločile, ali želijo trajno uvesti poletni ali zimski čas. O svoji odločitvi bodo uradno obvestile Evropsko komisijo, po tem pa ne bodo več mogle premikati ure glede na letni čas.

"Tako bomo zagotovili pravilno delovanje notranjega trga in preprečili motnje zaradi neusklajenega ravnanja držav članic. To vključuje morebitne motnje pri določanju razporedov na področju prometa ter v delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, visoke stroške čezmejne trgovine ter nizko produktivnost za blago in storitve. Zato je bistveno, da se še naprej uporablja usklajeni režim, pri čemer vse države članice odpravijo premikanje ure dvakrat letno," so sporočili iz Bruslja.

'Premikanje ure ni v skladu z našim biološkim ritmom'

Znanstveniki ukinitev premikanja ure pozdravljajo, češ da ni v skladu z našim biološkim ritmom. Poleg tega povzroča zmedo, saj ni samoumevno, kdaj in v katero smer je treba premakniti kazalce.

Udeleženci javnega posvetovanja so kot razlog za odpravo premikanja ure navedli negativne učinke na zdravje, večje število nesreč v cestnem prometu in premajhne prihranke energije. Z odpravo te ureditve se tudi človeškemu telesu ne bo več treba prilagajati spremenjenemu času.

Nova ureditev bo olajšala načrtovanje v energetskem in prometnem sektorju (npr. za nočne vlake) ter poenostavila aplikacije, ki temeljijo na času. Čeprav je bil prihranek energije eden glavnih razlogov za uvedbo trenutne ureditve, je sodeč po dokazih skupni prihranek energije, ki ga prinaša premikanje ure, omejen.

V Jugoslaviji je bil povod za poletni čas res ideja, da bi se z bolj izkoriščeno dnevno svetlobo zmanjšala poraba elektrike, pravi vodja laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko Rafael Mihalič, a ni prepričan, ali se je tako tudi v resnici kaj prihranilo. "Tega tudi verjetno ni mogoče določiti z neko sprejemljivo zanesljivostjo," je dejal. Opomnil je, da je Rusija med prvimi prenehala premikati uro, saj njihove študije niso dokazovale pričakovanega učinka zmanjšanja porabe energije, za državljane pa je to predstavljalo stres. "Zgodba se zdaj seli v EU," je dodal.

Da opustitev premikanja ure ne bo privedla do znatnih prihrankov energije, ocenjujejo tudi na ministrstvu za infrastrukturo. Posebne raziskave o tem sicer niso izvedli, obstaja pa več študij, ki jih je Evropska komisija navedla v obrazložitvenem memorandumu k predlogu direktive. Kot so dodali na ministrstvu, temu pritrjujejo tudi preliminarni odzivi, ki so jih pridobili od energetskega sektorja.

"Tovornjakarji me ves čas pozivajo, naj ukinemo menjavo časa, ker to povzroča stres," je dejala evropska komisarka za promet Violeta Bulc. V prometnem sektorju morajo namreč zdaj vsakih šest mesecev prilagajati urnike v logističnih mrežah.

Da premik ure povzroča stres, se strinja tudi nevrolog iz Splošne bolnišnice Izola Bojan Rojc. "Ko se nam bioritem navadi na eno uro, funkcioniramo normalno, ampak v tem vmesnem obdobju pa je to neka motnja in stres za telo," je dejal. Pojasnil je, da so ljudje v tem času lahko bolj razdražljivi, utrujeni in celo manj storilni v službi. A je izpostavil, da obstajajo velike individualne razlike med posamezniki. "Nekdo se bo navadil zelo hitro, nekdo bo potreboval več časa," je dodal. Rojc sicer ne opaža, da bi v času, ko se premakne ura, zaznal več duševnih motenj ali težav, a vseeno zagovarja ukinitev premikanja ure, če to ne prinaša kakšne večje dobrobiti. "Zakaj bi vsako leto populacijo Evrope spravljali čez to premikanje ure," je dejal.

Bodo Evropejci postali debelejši, neumnejši in bolj zlovoljni?

V primeru ukinitve sezonskega premikanja ure na poletni čas bo v Sloveniji vse leto obveljal standardni zimski čas, kar je po mnenju znanstvenikov tudi boljša izbira. Stalni poletni čas bi po njihovem mnenju lahko imel zelo negativne posledice na zdravje, saj ne sledi naravnemu ritmu.

Kronobiolog Till Roenneberg z Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v Münchnu je posvaril pred – kot je to poimenoval – "cloxitom". "Vsaka država, ki pri tem ne bo sodelovala, nas bo prehitela na akademskem področju," meni in dodaja, da bo trajni poletni čas vplival predvsem na šolarje in študente, ki se učijo in morajo naučeno tudi predelati, zaradi premalo spanja pa bodo prikrajšani. V starosti približno 20 let je potreba po spanju po njegovih besedah največja. Kot je še dejal, je Rusija že poskusila uvesti trajni poletni čas, a ji je pri tem spodletelo.

Pojasnil je, da je treba pri trajnem poletnem času več dni vstajati v temi. "In glede na kraj domovanja imate lahko šest tednov več temnih šolskih juter," je še dejal in kritiziral, da je bil spletni vprašalnik Evropske komisije izveden brez pojasnil.

Po njegovih besedah gre pri tem za "družbeni jetlag". Dodaja, da se, če je poleti dlje časa svetlo, pozneje proizvede hormon melatonin, ki vpliva na zaspanost, zaradi česar ljudje potem niso pravočasno utrujeni, kljub temu pa morajo zjutraj zgodaj vstati.

Stalni poletni čas bi po njegovem mnenju lahko povečal tveganja za sladkorno bolezen, depresijo, težave s spanjem in učenjem, kar po njegovih besedah pomeni, da bodo Evropejci postali debelejši, bolj neumni in bolj zlovoljni.

Tudi pri nemškem združenju za motnje in medicino spanja DGSM zagovarjajo "normalen" čas. Dozdajšnji zimski čas ustreza razmeram, ki upoštevajo naravni vpliv svetlobe na naš ritem spanja in budnosti, je dejal predsednik DGSM Alfred Wiater. "Če smo pozimi zjutraj dlje časa izpostavljeni temi, smo slabše predramljeni, kar lahko vpliva na koncentracijo in pozornost ter privede do več napak v šolah in na delovnih mestih ter prometnih nesreč."

Svetloba in tema sicer vplivata na našo notranjo uro, na čas, kdaj smo budni in kdaj utrujeni, težava je le, da se le malo ljudi lahko ravna po svojem naravnem ritmu. Dnevni ritem narekuje tako imenovani družbeni čas, zaradi česar večina potrebuje zjutraj budilko, da je pravočasno na delovnem mestu ali v šoli.

Po drugi strani pa sta avstrijska znanstvenika iz Salzburga Manuel Schabus in Christine Blume opozorila, da ne obstaja nobena študija, ki bi podprla očitne prednosti ali slabosti uvedbe trajnega poletnega časa. "Ne bi smeli podcenjevati fleksibilnosti naše biološke ure," je poudarila Blumova.