Slovenija

Strokovnjaki: Poletni čas je slabši, saj ne sledi naravnemu ritmu

Ljubljana, 31. 03. 2019 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Urša Zupan/ STA
Komentarji
448

Če bomo leta 2021 ukinili premikanje ure, bo v Sloveniji obveljal stalni zimski čas. To je po mnenju znanstvenikov boljša izbira, saj bi poletni čas lahko imel zelo negativne posledice na zdravje. Vplival naj bi predvsem na šolarje in študente, ki se učijo in morajo naučeno tudi predelati, zaradi premalo spanja pa bodo za to prikrajšani.

Evropejci od 80. let prejšnjega stoletja dvakrat letno, marca in oktobra, premikamo urine kazalce, da bi upoštevali spreminjanje dolžine dnevne svetlobe in izkoristili razpoložljivo svetlobo v določenem obdobju.

Ukrep je bil sprva namenjen varčevanju z energijo, zadnje čase pa vse več ljudi dvomi o njegovi smiselnosti, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje.

Na temo učinkovitosti premikanja ure so bile opravljene že številne analize in raziskave, a so bili rezultati preprosto premalo nakazujoči, da bi lahko Evropska komisija sprejela legitimno odločitev glede spremembe direktive, ki določa premik ure dvakrat letno.

V Jugoslaviji so premik ure uvedli leta 1982.
V Jugoslaviji so premik ure uvedli leta 1982. FOTO: Thinkstock

Izidi spletne ankete: Slovenci, ki so glasovali, se nagibajo k poletnemu času

Po več pobudah za ukinitev premika ure so v Bruslju med 4. julijem in 16. avgustom lani državljanom EU dali možnost, da s pomočjo spletne ankete prispevajo k razpravi. Prejeli so 4,6 milijona odgovorov iz vseh 28 držav članic, kar je največ odgovorov, ki so jih kdaj koli prejeli v okviru javnega posvetovanja. Zaradi navala se je najmanj dvakrat sesula spletna stran in so morali okrepiti strežnike. Glede na končne izide je 84 odstotkov sodelujočih podprlo odpravo premikanja ure.

Članice Evropske unije so razvrščene v tri različne časovne pasove: zahodnoevropski čas (Irska, Portugalska, Združeno kraljestvo), srednjeevropski čas (17 držav članic) in vzhodnoevropski čas (Bolgarija, Ciper, Estonija, Finska, Grčija, Latvija, Litva in Romunija).

A to je le kaplja v morje oz. zgolj peščica tistih, na katere bo odločitev vplivala. Daleč največji odziv je bil v Nemčiji, kjer je anketo izpolnilo slabe štiri odstotke populacije, sledi Avstrija, kjer je odgovor prispevalo slabe tri odstotke prebivalcev, in Luksemburg s slabima dvema odstotkoma. V preostalih državah je odgovoril manj kot odstotek prebivalcev; v Sloveniji, na primer, samo 0,73 odstotka. Z drugimi besedami: 15 tisoč ljudi je odločilo v imenu dveh milijonov prebivalcev Slovenije.

Države članice se odločijo same

Na podlagi teh dejstev je Evropska komisija nato predlagala, da se premikanje ure leta 2019 odpravi po vsej Evropski uniji, obenem pa ohrani usklajen pristop, da bi zaščitili delovanje notranjega trga. Predlog so v torek podprli poslanci Evropskega parlamenta, le da so glasovali za preložitev datuma ukinitve premikanja ure na 2021.

Države članice se bodo same odločile, ali želijo trajno uvesti poletni ali zimski čas. O svoji odločitvi bodo uradno obvestile Evropsko komisijo, po tem pa ne bodo več mogle premikati ure glede na letni čas.

"Tako bomo zagotovili pravilno delovanje notranjega trga in preprečili motnje zaradi neusklajenega ravnanja držav članic. To vključuje morebitne motnje pri določanju razporedov na področju prometa ter v delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, visoke stroške čezmejne trgovine ter nizko produktivnost za blago in storitve. Zato je bistveno, da se še naprej uporablja usklajeni režim, pri čemer vse države članice odpravijo premikanje ure dvakrat letno," so sporočili iz Bruslja.

'Premikanje ure ni v skladu z našim biološkim ritmom'

Znanstveniki ukinitev premikanja ure pozdravljajo, češ da ni v skladu z našim biološkim ritmom. Poleg tega povzroča zmedo, saj ni samoumevno, kdaj in v katero smer je treba premakniti kazalce.

Udeleženci javnega posvetovanja so kot razlog za odpravo premikanja ure navedli negativne učinke na zdravje, večje število nesreč v cestnem prometu in premajhne prihranke energije. Z odpravo te ureditve se tudi človeškemu telesu ne bo več treba prilagajati spremenjenemu času.

Nova ureditev bo olajšala načrtovanje v energetskem in prometnem sektorju (npr. za nočne vlake) ter poenostavila aplikacije, ki temeljijo na času. Čeprav je bil prihranek energije eden glavnih razlogov za uvedbo trenutne ureditve, je sodeč po dokazih skupni prihranek energije, ki ga prinaša premikanje ure, omejen.

V Jugoslaviji je bil povod za poletni čas res ideja, da bi se z bolj izkoriščeno dnevno svetlobo zmanjšala poraba elektrike, pravi vodja laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko Rafael Mihalič, a ni prepričan, ali se je tako tudi v resnici kaj prihranilo. "Tega tudi verjetno ni mogoče določiti z neko sprejemljivo zanesljivostjo," je dejal. Opomnil je, da je Rusija med prvimi prenehala premikati uro, saj njihove študije niso dokazovale pričakovanega učinka zmanjšanja porabe energije, za državljane pa je to predstavljalo stres. "Zgodba se zdaj seli v EU," je dodal.

Kaj imajo skupnega razlitje nafte iz tankerja Exxon Valdez na Aljaski leta 1989, nesreča vesoljskega plovila Challenger in katastrofa v Černobilu? Vse te tragične dogodke so pripisali človeški napaki, ki naj bi bila posledica pomanjkanja spanja. Kako resne so motnje spanja, smo se pogovarjali s strokovnjakinjo Lejo Dolenc Grošelj.

Da opustitev premikanja ure ne bo privedla do znatnih prihrankov energije, ocenjujejo tudi na ministrstvu za infrastrukturo. Posebne raziskave o tem sicer niso izvedli, obstaja pa več študij, ki jih je Evropska komisija navedla v obrazložitvenem memorandumu k predlogu direktive. Kot so dodali na ministrstvu, temu pritrjujejo tudi preliminarni odzivi, ki so jih pridobili od energetskega sektorja.

"Tovornjakarji me ves čas pozivajo, naj ukinemo menjavo časa, ker to povzroča stres," je dejala evropska komisarka za promet Violeta Bulc. V prometnem sektorju morajo namreč zdaj vsakih šest mesecev prilagajati urnike v logističnih mrežah.

Da premik ure povzroča stres, se strinja tudi nevrolog iz Splošne bolnišnice Izola Bojan Rojc. "Ko se nam bioritem navadi na eno uro, funkcioniramo normalno, ampak v tem vmesnem obdobju pa je to neka motnja in stres za telo," je dejal. Pojasnil je, da so ljudje v tem času lahko bolj razdražljivi, utrujeni in celo manj storilni v službi. A je izpostavil, da obstajajo velike individualne razlike med posamezniki. "Nekdo se bo navadil zelo hitro, nekdo bo potreboval več časa," je dodal. Rojc sicer ne opaža, da bi v času, ko se premakne ura, zaznal več duševnih motenj ali težav, a vseeno zagovarja ukinitev premikanja ure, če to ne prinaša kakšne večje dobrobiti. "Zakaj bi vsako leto populacijo Evrope spravljali čez to premikanje ure," je dejal.

Pri trajnem poletnem času je treba več dni vstajati v temi, opozarja strokovnjak. Stalni poletni čas bi po njegovem mnenju lahko povečal tveganja za sladkorno bolezen, depresijo, težave s spanjem in učenjem.
Pri trajnem poletnem času je treba več dni vstajati v temi, opozarja strokovnjak. Stalni poletni čas bi po njegovem mnenju lahko povečal tveganja za sladkorno bolezen, depresijo, težave s spanjem in učenjem. FOTO: Shutterstock

Bodo Evropejci postali debelejši, neumnejši in bolj zlovoljni?

V primeru ukinitve sezonskega premikanja ure na poletni čas bo v Sloveniji vse leto obveljal standardni zimski čas, kar je po mnenju znanstvenikov tudi boljša izbira. Stalni poletni čas bi po njihovem mnenju lahko imel zelo negativne posledice na zdravje, saj ne sledi naravnemu ritmu.

Kronobiolog Till Roenneberg z Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v Münchnu je posvaril pred – kot je to poimenoval – "cloxitom". "Vsaka država, ki pri tem ne bo sodelovala, nas bo prehitela na akademskem področju," meni in dodaja, da bo trajni poletni čas vplival predvsem na šolarje in študente, ki se učijo in morajo naučeno tudi predelati, zaradi premalo spanja pa bodo prikrajšani. V starosti približno 20 let je potreba po spanju po njegovih besedah največja. Kot je še dejal, je Rusija že poskusila uvesti trajni poletni čas, a ji je pri tem spodletelo.

Pojasnil je, da je treba pri trajnem poletnem času več dni vstajati v temi. "In glede na kraj domovanja imate lahko šest tednov več temnih šolskih juter," je še dejal in kritiziral, da je bil spletni vprašalnik Evropske komisije izveden brez pojasnil.

Globalno gledano ureditev poletnega časa izvaja približno 60 držav, predvsem v Severni Ameriki in Oceaniji. Toda vse več je takšnih sosednjih držav EU ali njenih trgovinskih partneric, ki so se odločile, da ureditve poletnega časa ne bodo uvedle ali pa jo bodo opustile: na primer Islandija, Kitajska (1991), Rusija (2011), Belorusija (2011) in Turčija (2016).

Po njegovih besedah gre pri tem za "družbeni jetlag". Dodaja, da se, če je poleti dlje časa svetlo, pozneje proizvede hormon melatonin, ki vpliva na zaspanost, zaradi česar ljudje potem niso pravočasno utrujeni, kljub temu pa morajo zjutraj zgodaj vstati.

Stalni poletni čas bi po njegovem mnenju lahko povečal tveganja za sladkorno bolezen, depresijo, težave s spanjem in učenjem, kar po njegovih besedah pomeni, da bodo Evropejci postali debelejši, bolj neumni in bolj zlovoljni.

Tudi pri nemškem združenju za motnje in medicino spanja DGSM zagovarjajo "normalen" čas. Dozdajšnji zimski čas ustreza razmeram, ki upoštevajo naravni vpliv svetlobe na naš ritem spanja in budnosti, je dejal predsednik DGSM Alfred Wiater. "Če smo pozimi zjutraj dlje časa izpostavljeni temi, smo slabše predramljeni, kar lahko vpliva na koncentracijo in pozornost ter privede do več napak v šolah in na delovnih mestih ter prometnih nesreč."

Svetloba in tema sicer vplivata na našo notranjo uro, na čas, kdaj smo budni in kdaj utrujeni, težava je le, da se le malo ljudi lahko ravna po svojem naravnem ritmu. Dnevni ritem narekuje tako imenovani družbeni čas, zaradi česar večina potrebuje zjutraj budilko, da je pravočasno na delovnem mestu ali v šoli.

Po drugi strani pa sta avstrijska znanstvenika iz Salzburga Manuel Schabus in Christine Blume opozorila, da ne obstaja nobena študija, ki bi podprla očitne prednosti ali slabosti uvedbe trajnega poletnega časa. "Ne bi smeli podcenjevati fleksibilnosti naše biološke ure," je poudarila Blumova.

KOMENTARJI (448)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Lenika23
25. 10. 2020 13.48
+1
Neumnost! Govorijo o hruškah in jabolkah. Uporaba poletnega časa NI ŠKODLJIVA, če je stalna, škodljivo je premikanje ure.
Vet63
01. 04. 2019 10.40
+10
Pa še to, če je premik ure za eno uro res takšen stres za organizem, bi morali vsem, ki potujemo recimo v Ameriko ali Avstralijo prepovedati najem rent a cara, ker imajo tako zmeden bioritem, da so nevarni v prometu. Ali pa pilotoi, ki morajo biti skrajno skoncentrirani pri svojem delu, ker je od njih odvisno življenje več sto potnikov, ne bi smeli leteti izven svojega časovnega pasu. Pa športniki, ki celo svojo karijero potujejo na razne konce sveta, pa tam že naslednji dan uspešno tekmujejo. Me tudi zanima, če vsi ti ljudje, ki jim premikanje ure dvakrat na leto poruši bioritem, ob sobotah in nedeljah vstajajo točno ob isti uri kot med tednom? Ker, če so med vikendom spali do osmih v ponedeljek pa vstali ob šestih, je to za njih takšen stres, da ne bi smeli za volan!
Vet63
01. 04. 2019 10.16
+9
Kakšne neumnosti govorijo ti psevdostrokovnjaki za čas! V Španiji in zahodni Franciji vzhaja sonce več kor eno uro kasneje kot v Ljubljani. Torej miljoni Špancev in Francozov živi v "nenaravnem času", pa so zato vsi bolani, depresivni, zmedeni????
User1538643
01. 04. 2019 10.10
+2
Prezgodaj je, prezgodaj je... !
BelaMiša
01. 04. 2019 09.16
+0
Valda lenuhom k niso u naravi je tko vseen kdaj je tema!!!!!
pika50
01. 04. 2019 13.22
-1
Krasno! Torej smo vsi, ki delamo v zaprtih prostorih, lenuhi. Saj ni čudno, da država funkcionira, kot funkcionira, če so Slovenci tako širokega uma.
SLOVENEC
01. 04. 2019 09.12
+8
Jaz bi kar tak pusto ko je. Ni problem v prestavljanju. Bioritem. Kaka neumnost. V današnjem tempu življenja že tak ni več reda. En dan se moras ob petih vstat, en dan ob stirih, en dan bi lahko do osmih spal pa ne mores ker se prej sam zbudiš. Kaj bo enotno čas tu meni pomagal pa mojemu bioritmu. Mi pa paše zvečer, ko se vse malo umiri da lahko na terasi posedim na sončku in se pomirim. Zdaj pa bo že ob pol devetih tema. Baj gre vseskp nekam.
Nimasmisla
01. 04. 2019 08.43
+5
jaz sem kar na zimskem času ostal ne bom vstaja ko je zunaj še skoraj tema
SLOVENEC
01. 04. 2019 08.35
+10
Res kozlarija. Mi ki opravljamo storitveno dejavnost na terenu bomo uvedli delovni cas od 7.00-15.00 in poleti od 6.00-14.00. Kaj ste naredli? Nic. Nas bioritem bo ostal isti.
drobiž
01. 04. 2019 07.22
+11
Unija se baje odloča ali bodo medvedi imeli zimsko ali poletno spanje.
nigel14
01. 04. 2019 07.20
+9
Da to ugotoviš, rabiš strokovnjaka? Vprašajte DELOVNE ljudi!
RUGIEVIT
01. 04. 2019 07.36
+6
Heh koga pa še zanimajo delavci! Zato je "stroka" ki se napaja iz delavskih žuljev!
štrekeljc
31. 03. 2019 21.45
+9
Cela Kitajska ima enotno uro, pa se razteza čez 4 časovne pasove. Zakaj je ne bi mogli imeti v Evropi, ki je precej manjša? Zaradi premika ure so zdaj problemi v prometu 2 krat na leto, mar naj bodo v primeru neenotnega časa ob vsakem prestopu meje? Enotni čas, vezan na poldnevnik 7,5 stopinj in pika.
elrocco77
01. 04. 2019 07.49
+10
Zato ker potem v Sloveniji brez službe ostane 1o ljudi ki se dnevno ukvarjajo in analizirajo problematiko premika ure !
Polini
31. 03. 2019 21.17
+4
Poletni čas je treba dati
mertseger
31. 03. 2019 21.09
+15
Dajte nehat že te buče z naravnim ritmom prodajat.
InterReflectlons
31. 03. 2019 19.31
-11
Poletni cas je za rusofile. Takrat ima sonce ob 12h v Moskvi najvisjo lego.
drobiž
31. 03. 2019 19.25
+10
Po teh neumnostih in vtikanja v naravo se vidi kako je enim dolgčas.
Enmajstr
31. 03. 2019 19.22
-10
Zimski čas je za lenuhe
InterReflectlons
31. 03. 2019 19.32
-8
Ne, za rusofile. Takrat ima sonce v Moskvi najvisjo lego ob 12h.
matej1111
31. 03. 2019 19.19
+31
Izkoriščanje besede naravno in čisto nič drugega. Naravno je, da ni ure.
Dule Med
31. 03. 2019 19.42
+4
Edini pameten, edini kateri ne živi v vodeni iluziji.
asdfghjklč
31. 03. 2019 19.08
-4
Jaz sem ZELO ZA zimski čas!
Dule Med
31. 03. 2019 18.45
+3
Ko boste vedeli kaj je pravilno bodo komentari čist drugačni, ne stresni.
tali?ni tom
31. 03. 2019 18.44
+13
spomnim se prvega premikanja,o tem večina najpametnejših tu gor ne ve nič ker so ,če so imeli srečo plavali v jajcih,inn lahko rečem da imajo strokovnjaki prav! bi blo pa čisto ok,da se konča godlja ruknt kazalce za pol ure nazaj in to je to! da se bojo eni lahko sprehajali od 5 zjutraj do enajstih zvečer!
KrTakoNeki
01. 04. 2019 07.43
+0
...in šele takrat je bila zmeda...in ravno na Veliko noč...in nekateri so ure premaknili naprej, nekateri nazaj, tretji niso naredili nič...in k maši so hodili tri ure...
tamiflu
01. 04. 2019 08.23
je bilo prav zanimivo kako so takratni stručkoti to izpeljali v prometu,vlak do avstrije je peljal po našem znedenem novem urniku in ker je bil eno uro prezgodaj ali eno uro prepozen ,so šele tam uskladili vozni čas