Dokončnih odločitev o ukinitvi premika ure še ni, konec tedna bomo spali uro dlje

O prenehanju premikanja ure na zimski in poletni čas je, tudi na ravni Evropske unije, govora že več let - v lanskem letu je Evropska komisija opravila javno posvetovanje, na katerem se je 84 odstotkov sodelujočih izreklo proti premikanju ure dvakrat letno. Anketa, ki jo je izvedla komisija, je pokazala, da bi Slovenci, tako kot Portugalci, Ciprčani in Poljaki, raje obdržali poletni čas. A v anketi je sodelovala manj kot odstotek vseh prebivalcev Slovenije.

Septembra 2018 je nato evropska komisarka za promet Violeta Bulc predstavila predlog, v skladu s katerim naj bi uro zadnjič premaknili 31. marca letos, z izjemo tistih držav, ki bi se odločile za zimski čas – te naj bi uro znova premaknile 27. novembra oziroma ta konec tedna. Zatem pa naj bi premikanje ure z zimskega na poletni čas in obratno postalo stvar preteklosti.

A več držav članic je od komisije zahtevalo, da ta opravi ustrezno oceno učinka, ki je manjkala predlogu. 

Evropski parlament je nato konec marca letos podprl predlog o ukinitvi premikanja ure, kar naj bi države članice uveljavile do leta 2021, same pa naj bi se odločile, ali bodo uveljavile poletni ali zimski čas. Tiste države, ki bi uveljavile poletni čas, bi uro zadnjič premaknile marca 2021, tiste z zimskim časom pa oktobra 2021. 

'Odločitev glede Slovenije še ni bila sprejeta'

Slovenke in Slovenci bomo tako uro ta vikend znova prestavili na zimski čas. Z ministrstva za infrastrukturo so sporočili, da je "izmenjava mnenj med državami članicami in Evropsko komisijo potekala v zvezi s predlogom direktive o opustitvi premikanja ure na poletni oziroma zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES. Ta razprava je sprožila tudi vprašanje, kaj bo s stalnim časom po ukinitvi premikanja ure. V zvezi s tem so se začela posvetovanja, npr. na neformalnem ministrskem zasedanju 29. 10. 2018 v Gradcu, ki pa niso privedla do odločitev." 

In nadaljujejo, da tako glede Slovenije "še ni bila sprejeta nobena odločitev". 

Dokončna odločitev ni bila sprejeta niti na ravni Evropske unije, predlog direktive o opustitvi premikanja ure na poletni oziroma zimski čas pa obravnavajo institucije EU, saj je "več držav zahtevalo, da Evropska komisija opravi ustrezno oceno učinka, ki je manjkala". Na ministrstvu tako vsaj do imenovanja nove komisije ne pričakujejo nobenih aktivnosti na tem področju. 

Stalni poletni čas bi imel lahko negativne posledice za zdravje 

Da je dandanes namen premikanja ure veliko manj pomemben, kot v preteklosti, je lani svoj predlog utemeljevala Evropska komisija. Medtem je Bulčeva trdila, da bi ukinitev premikanja ure največ koristi prinesla prometnem sektorju. Že leta 1916 sta Nemčija in takratna Avstroogrska uvedli poletni čas zaradi prihranka energije v vojnem času, čemur so sledile tudi druge države. Večina jih je ukrep leta 1918 opustila, nato pa znova uvedla v 70. letih prejšnega stoletja med naftno krizo. 

Dandanes ure premikajo vse države članice EU, v ZDA to storijo prvo nedeljo v novembru, na Novi Zelandiji pa konec septembra. Rusija se je na drugi strani leta 2011 odločila za stalno uvedbo poletnega časa, že tri leta kasneje pa se je 'poskus' končal in uvedli so zimski čas. 

Strokovnjaki, ki so v večini naklonjeni ukinitvi premika ure, obenem opozarjajo, da bi uveljavitev stalnega poletnega časa, čemur je naklonjena večina Evropejcev, lahko imela slab vpliv na zdravje, saj ne sledi naravnemu ritmu. 

Stalni poletni čas bi po mnenju kronobiologa Tilla Roenneberga iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v München lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem, kar pomeni, da bodo Evropejci po njegovih besedah postali debelejši, bolj neumni in bolj zlovoljni.