'Premikanje ure z biološkega vidika ni nekaj dobrega'

V uredništvu oddaje Svet na Kanalu A smo že dva dni povsem sesuti. Utrujeni smo, a ne moremo spati, ponoči sanjamo, a imamo občutek, da smo budni. Tudi otroci zvečer težko zaspijo in ponoči slabo spijo. Ker težave sovpadajo s premikom ure na poletni čas, ki nam je vsem v noči s sobote na nedeljo ukradel uro spanca, smo v goste povabili prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj, specialistko nevrologije, klinično nevrofiziologinjo in strokovnjakinjo za motnje spanja v Centru za motnje spanja.

Kot je izpostavila, v sodobnem času premik ure res ni več nekaj, kar je smiselno početi, saj ima ogromno neprijetnih, če ne celo slabih posledic za naš organizem. "Premik v spomladanskem času bistveno težje prenašamo kot jeseni. Jeseni se nam namreč čas podaljša, gremo kasneje spat, zjutraj pa moramo bolj zgodaj vstati. Danes je žal že nekoliko prepozno, na to bi se morali pripravljati že prej, in sicer z zgodnejšim odhodom v posteljo. Smiselno bi bilo tri dni prej hoditi v posteljo vsak dan 15 minut prej, saj bi se s tem bistveno bolje privadili na premik ure," pojasnjuje. 

V tednu, ki je pred nami, ni odveč dodatna previdnost. Študije so namreč pokazale, da imamo še več dni lahko slabšo koncentracijo in daljše reakcijske čase, kar je dobro vedeti zlasti, če smo udeleženci v prometu. Po besedah Dolenc Grošelj obstajajo celo raziskave, ki dokazujejo povezavo med premikom ure in večjim številom srčnih infarktov. "Iz biološkega stališča premikanje ure vsekakor ni nekaj dobrega," je še dodala.

Dolgoročen vpliv na zdravje ima tudi nočno delo. Povečuje možnost za srčno-žilne bolezni in je povezano z rakom dojke pri ženskah, prostate pri moških ter debelega črevesa in danke pri obeh spolih. "V nekaterih državah je bolezen, ki izvira iz nočnega dela, že prepoznana kot poklicna bolezen," pravi strokovnjakinja in dodaja, da bi morali ljudje, ki delajo ponoči, spati, kadarkoli lahko. Načeloma so 8-urne izmene boljše od 12-urnih. "Zdravniki se že dolgo borimo, da ne bi delali več kot 40 plus 8 ur, kar pomeni, da po dežurstvu odideš domov, a smo žal neuspešni. Dlje ko delaš, dlje ko si buden, več boš delal napak in te napake so primerljive z opitostjo. Jaz vedno rečem, da si nihče od nas ne bi želel biti operiran pri nekom, ki je v službi že 48 ur," še dodaja.

Poznamo več kot 90 motenj spanja, najpogostejša je nespečnost, ki pesti kar 20 do 30 odstotkov Slovencev. Po navadi je pogostejša med ženskami in narašča s starostjo. O kronični nespečnosti govorimo, ko se pojavlja vsaj trikrat na teden vsaj tri mesece.

Voditeljica Nuša Lesar je s strokovnjakinjo za motnje spanja govorila še o tem, kdaj je zaspanost le zaspanost in kdaj razlog za skrbi, ali je normalno spati čez dan in koliko časa pa tudi o tem, zakaj uspavala niso dolgoročna rešitev. Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete v videu.