Premikov na področju socialne zakonodaje ni, nezadovoljstvo v Levici

Trenutna socialna zakonodaja upošteva otroški dodatek v dohodek družine. Zakonodaja je bila sprejeta leta 2011 pod vlado Boruta Pahorja in takratnega ministra Ivana Svetlika, velja pa še danes.

Mnoge nevladne in humanitarne organizacije opozarjajo, da takšna ureditev vodi v revščino otrok, saj se denar, tj, otroški dodatek, ki je namenjen otroku, njegovemu izobraževanju in razvoju ter šolskim potrebščinam, ne pa plačevanju položnic in preživljanju celotne družine. Ker se otroški dodatek šteje v prihodek družine, se s tem zniža socialna pomoč, plačilo vrtca ali šolske prehrane, s tem pa se za družino ne izboljša nič. Dodatek, namenjenem otrokom, tako ne doseže svojega namena – pomagati otrokom.

Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine (ZPM) pojasnjuje: "Če je otroški dodatek štet v prihodek nezaposleni osebi, dobi socialni prispevek zmanjšan za del otroškega dodatka, sam otroški dodatek pa seveda ni socialni transfer." Ni socialni transfer, namenjen je otrokovemu zdravemu razvoju.

Matjaž Han iz SD, ki je osem let nazaj sprejela takšno zakonodajo, danes pravi, da so socialni demokrati že dali pobude ministrstvu za delo, a bi raje videli, da bi ministrstvo vložilo to pobudo, in ne poslanci sami. 

V NSi so ministrici za delo po pogovoru z Ogulinovo dali v začetku decembra prejšnjega leta, Jožef Horvat iz NSi pa: "Do danes, evo, do tega dne praktično še ne vidimo realizacije teh ukrepov." Ministrstvo se je takrat odzvalo, da gredo zaveze iz koalicijske pogodbe v smer, da bi bil otroški dodatek izvzet iz sistema socialnih transferjev. 

Poslanec Levice Primož Siter je danes na vlado naslovil poslansko pobudo v zvezi z upoštevanjem otroškega dodatka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in napovedano ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost.

V Levici predlagajo tudi, da se spremeni vrstni red uveljavljanja pravice do socialnih prejemkov, in sicer da se najprej ugotovi upravičenost do socialne pomoči, potem pa izplača otroški dodatek, in ne obratno kot sedaj. 

"Napredne države stvari rešujejo drugače, zavzemamo se, da se vrstni red spremeni," poudarja Siter. 

Levica je lani že dala podobno pobudo, a je takrat odstopil Miro Cerar, SD in Desus pa niso prišli na odbor za delo, zaradi česar ta ni bil sklepčen in o predlogu sploh niso glasovali. 

Levica: Umik ukinitve dodatka delovno aktivnim prejemnikom socialne pomoči

V Levici so nezadovoljni tudi s predlogom dopolnitev zakona o socialnovarstvenih prejemkih, kjer ministrstvo za delo predlaga ukinitev dodatka na delovno aktivnost, ki ga prejemajo delovno aktivni prejemniki socialne pomoči. S tem se bo po Siterjevih besedah socialna pomoč znižala kar 18.975 upravičencem, od tega 8117 otrokom.

Ob tem ukinitev dodatka tudi pomeni, da družine oziroma samske osebe, ki so upravičene do denarne socialne pomoči v nižji ali enaki višini, kot je dodatek za delovno aktivnost, do te ne bodo več upravičene, prav tako ne do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

To za vsaj 19.000 upravičencev pomeni, da se jim bo znižal znesek denarne socialne pomoči, ki ga prejemajo po sedanji ureditvi, mnogi pa do denarne socialne pomoči po predlagani ureditvi sploh ne bodo upravičeni. Kot trdi Siter, je zato predlog korak v napačno smer, saj tiste, ki že zdaj živijo pod pragom revščine, potiska še globlje v revščino in socialno izključenost. V Levici so se zato pridružili pozivu humanitarnih organizacij in društev, naj vlada umakne predlagano rešitev.