Prenos tožilstva pod notranje ministrstvo "korak v napačno smer"

Prenos državnega tožilstva pod pristojnost notranjega ministrstva je bil korak v napačno smer, v letnem poročilu o izvajanju konvencije OECD za boj proti korupciji opozarja organizacija Transparency international (TI). Ocenjuje, da je izvajanje konvencije v Sloveniji skromno, priporoča pa zlasti ukrepe za večjo neodvisnost preiskovalcev in tožilcev.

Po ugotovitvah TI konvencijo aktivno izvaja sedem držav, in sicer Danska, Nemčija, Italija, Norveška, Švica, Velika Britanija in ZDA. Konvencijo zmerno izvaja dvanajst držav, in sicer Argentina, Avstralija, Avstrija, Belgija, Kanada, Finska, Francija, Japonska, Južna Koreja, Nizozemska, Španija in Švedska.

Med tistimi, ki konvencijo OECD izvajajo skromno, so poleg Slovenije še Brazilija, Bolgarija, Čile, Madžarska, Luksemburg, Mehika, Portugalska, Slovaška in Turčija. Ne izvajajo pa je Češka, Estonija, Grčija, Irska, Izrael, Nova Zelandija, Poljska in Južna Afrika.

Trem državam – Avstriji, Avstraliji in Kanadi – je letos uspelo, da so napredovale v kategorijo zmernega uresničevanja konvencije, kar je po navedbah TI pozitivna sprememba v primerjavi z lanskim letom, ko ni napredovala nobena država.

Ob tem organizacija opozarja, da število držav, ki aktivno uresničujejo konvencijo, ostaja nespremenjeno od leta 2009, kar je po oceni TI premalo.

Organizacija ob tem dodaja, da samo aktivno izvajanje konvencije prinaša učinkovit boj proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev. Vlade bi morale po mnenju TI okrepiti svojo podporo konvenciji, hkrati pa bi se morale konvenciji čim prej pridružiti države, ki imajo visok delež tujega izvoza, kot so Kitajska, Indija, Indonezija, Malezija, Savdska Arabija, Singapur in Tajvan.

Prenos tožilstva pod notranje ministrstvo po oceni korak v napačno smer

V poglavju poročila, namenjenem Sloveniji, TI obravnava tudi vladne ukrepe in zakonodajo s področja izvajanja konvencije. Tako opozarja, da je vlada v začetku leta pristojnost za državno tožilstvo preselila s pravosodnega na notranje ministrstvo, kar je po njihovi oceni "korak v napačno smer". Omenja pa tudi sprejem zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Ta omogoča finančno preiskavo ter predvideva začasno zaplembo ali trajni odvzem premoženja.

Sprejem preostalih pomembnih sprememb sega v leto 2010, ko je bil sprejet zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je bil v letu 2011 nato še dvakrat spremenjen. Že predlani pa je z delom začel tudi Nacionalni preiskovalni urad.

Med priporočili v TI "še bolj kot lani" poudarjajo potrebo po neodvisnosti preiskovalnih organov in tožilstva. Predlagajo bolj proaktiven pristop k preiskavam in pregonu korupcije doma in v tujini ter izboljšanje pravnega okvira na tem področju. Prav tako priporočajo izboljšave na področju evidentiranja statističnih podatkov policije in tožilstev.