Dogodek z naslovom Na Trubarjevem stolu je priložnost za srečanje s človekom, ki že desetletja deluje med najrevnejšimi prebivalci Madagaskarja ter jim pomaga do dostojnejšega življenja, izobraževanja in zaposlitve.
Odraščal v Argentini, življenje pa posvetil Madagaskarju
Peter Opeka, na Madagaskarju znan kot oče Pedro, se je rodil 29. junija 1948 v Buenos Airesu v Argentini. Njegova starša sta bila Slovenca, ki sta domovino zapustila po drugi svetovni vojni. Odraščal je v številni družini, v kateri sta imela pomembno mesto slovenski jezik in kultura.
Od očeta se je naučil zidarskega poklica, ki mu je pozneje prišel še kako prav.
Leta 1968 je prišel v Slovenijo, kjer je na Teološki fakulteti v Ljubljani študiral filozofijo. Šolanje je nadaljeval v Franciji, leta 1975 pa je bil v Argentini posvečen v duhovnika. Januarja 1976 se je kot misijonar vrnil na Madagaskar, kjer deluje že pet desetletij.
Sprva je deloval na jugovzhodu otoka, v kraju Vangaindrano, kjer je sodeloval pri gradnji hiš in drugih objektov ter pomagal pri organizaciji zdravstvene in izobraževalne oskrbe. Leta 1989 pa je prišlo do srečanja, ki je odločilno zaznamovalo njegovo življenje.
Med ljudmi, ki so živeli na smetišču
Ko je leta 1989 prišel v okolico madagaskarske prestolnice Antananarivo, je naletel na razmere, ki so ga globoko pretresle.
Na mestnem smetišču so živele družine, ki so se preživljale z iskanjem hrane in uporabnih predmetov med odpadki. Mnogi niso imeli ustreznih bivališč, dostopa do zdravstvene oskrbe ali možnosti, da bi otroke poslali v šolo.
Opeka se je odločil, da jim ne bo pomagal zgolj s hrano in oblačili, temveč jim bo poskušal omogočiti drugačno prihodnost.
Skupaj z domačini in sodelavci je leta 1989 ustanovil humanitarno združenje Akamasoa, kar v malgaščini pomeni Dobri prijatelji.
Njegova zamisel je temeljila na povezovanju pomoči, dela, izobraževanja in skupnosti. Ljudje, ki so prej živeli na smetišču, so začeli graditi hiše, urejati naselja in ustvarjati možnosti za zaposlitev.
Opeka pri tem ni bil samo organizator. Tudi sam je sodeloval pri fizičnem delu, saj je želel pokazati, da lahko z medsebojnim sodelovanjem in zaupanjem ustvarijo boljše življenjske razmere.

Iz smetišča je zraslo mesto s šolami, bolnišnicami in delovnimi mesti
V skoraj štirih desetletjih je Akamasoa prerasla v obsežno skupnost naselij s stanovanjskimi hišami, šolami, zdravstvenimi ustanovami, delavnicami in športnimi površinami.
Po podatkih, ki so bili objavljeni ob Opekovi nominaciji za Nobelovo nagrado za mir leta 2021, je združenje do takrat vzpostavilo več kot 18 naselij in zgradilo več kot 4000 zidanih hiš. V izobraževalni sistem je bilo vključenih približno 13.000 otrok in mladih, združenje pa je zagotavljalo tudi zdravstveno oskrbo in milijone obrokov hrane letno.
V novejših predstavitvah projekta je navedeno, da v Akamasoi živi približno 30.000 ljudi, pomoč združenja pa je v desetletjih delovanja dosegla več kot pol milijona prebivalcev Madagaskarja.
Večkrat predlagan za Nobelovo nagrado za mir
Njegovo humanitarno delo je že zdavnaj preseglo meje Madagaskarja. Prejel je številna priznanja, njegovo delo pa je pritegnilo pozornost mednarodne javnosti.
Večkrat je bil predlagan za Nobelovo nagrado za mir.
Kljub mednarodni prepoznavnosti Opeka poudarja, da njegovo delo ni delo posameznika, temveč rezultat sodelovanja številnih domačinov, prostovoljcev, dobrodelnih organizacij in podpornikov.

































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.