Venezuelski veleposlanik: slovensko prepoznanje Guaidoja je napaka

Ne gre za priznanje alternativne oblasti, ampak za "prepoznanje vloge začasnega predsednika" za izvedbo demokratičnih volitev, na katerih naj bi se znova vzpostavila legitimna oblast. "In nič več kot to," je včeraj po seji vlade povedal vodja slovenske diplomacije Miro Cerar. "Zasledujemo le nove volitve. To je edini cilj," je dodal in izpostavil, da so vlado k tovrstnemu dejanju pozvali tudi v Venezueli živeči Slovenci. 

Na omenjeno potezo vlade pa so se ostro odzvali v stranki Levica. Med drugim so potezo vlade pospremili z besedami, da priznanje Guaidoja pomeni priznanje ameriškega imperializma in intervencionizma ter da ne bodo privolili v "priznanje posledic ameriških državnih udarov".  

Bo Caracas sprejel protikurepe?

Zaradi 'prepoznanja' predsednika venezuelske Nacionalne skupščine Juana Guaidoja za začasnega predsednika, pri čemer ne gre za priznanje alterativni oblasti, ampak za prepoznanje vloge začasnega predsenika za izvedbo novih predsedniških volitev, s čimer po mnenju Cerarja ne posegamo v ntoranje zadeve države, se je venezuelski veleposlanik na Dunaju, pristojen tudi za Slovenijo, Jesse Alonso Chacon Escamillo, danes udeležil sestanka na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer je potezo slovenske vlade označil za "napako". 

"S tem se ne strinjamo, mislimo, da je to napaka," je poudaril. Razliko med prepoznanjem in priznanjem vidi v tem, da slovenska vlada nima diplomatskih odnosov z Guaidojevim krogom, ampak ohranja diplomatske odnose z aktualno venezuelsko vlado. "Venezuela si ob tem pridržuje pravico do odgovora na to odločitev, a šele, ko jo bo slovenska vlada o tem uradno obvestila," je še izpostavil veleposlanik. Ukrepov ne bo sprejemal on, ampak venezuelsko zunanje ministrstvo, je dejal. "Vse pa je odvisno od tega, kaj bo pisalo v uradnem obvestilu slovenske vlade," je povedal in dodal, da tega še niso prejeli.

V nadaljevanju dneva se je udeležil tudi dogodka v podporo Venezueli, ki ga je danes v Ljubljani pripravila Založba Sanje. "Venezuelci ne želimo vojne. Vprašali so nas, če nas je strah, odgovorili smo, da nas je, ker gre za ZDA. Za silo, ki ima največ orožja na svetu. Ampak ta strah premagujemo dostojanstveno. Naše ljudstvo in oborožene sile se skupaj borimo, da bi ubranili naše bogastvo," je povedal.

Večletni tesen sodelavec nekdanjega venezuelskega predsenika Huga Chaveza je dejal, da bi si Venezuelci v tem trenutku želeli Chaveza nazaj. Dodal je, da trenutno na tnalu ni zgolj dostojanstvo Venezuele, temveč tudi celotne južne Amerike. "Nad nami je proces neokolonializma," je prepričan Chacon Escamillo. Ponovil je besede, ki jih je v posebnem intervjuju na začetku tega tedna za britansko televizijo BBC izrekel aktualni predsednik Nicolas Maduro, in sicer da se trenutno Venezuela sooča z enostranskim vmešavanjem ZDA, kar pa odprto krši mednarodno listino ZN. "Podi nas v svet, v katerem tisti, ki je najmočnejši, zatira najšibkejšega." 

Ta proces vmešavanja ima po njegovem tri glavne sestavine: prva izmed njih je napad na ekonomsko politiko, ki se je začel leta 2015, ko je nekdanji ameriški predsednik Barack Obama Venezuelo razglasil za nevarnost ZDA. Od tistega trenutka naprej so bila uporabljena sredstva gospodarske blokade, kar je pognalo Venezuelo v najhujšo gospodarsko krizo v zgodovini. 

Ob dejstvu, da se bobni vojne ne nehajo oglašati, je napovedal, da bodo Venezuelci branili vsak milimeter svoje države. Izrazil je upanje, da bo mednarodna solidarnost do njihove pravice, da so svobodni, ustavila vsak poskus intervencije, napada na njih. "Če bi kdo želel pomagati, bi moral ZDA pozvati, naj nehajo z blokadami in notranjim vmešavanjem. To bi izboljšalo gospodarsko sutacijo in bi nam omogočilo vrnitev na stara pota," je poudaril.

90 odstotkov prebivalcev pod pragom revščine

Ko je govora o trenutni gospodarski krizi, ki je globoko zarezala v različna področja vsakdanjega življenja Venezuelčanov, Nicolas Maduro torej s prstom kaže na ZDA oziroma "tuje imperialistične sile". Pri tem pa pozabi omeniti dejstvo je, da se Venezuela že leta sooča z eno največjih političnih, gospodarskih in humanitarnih kriz na svetu. Državo so osiromašila tudi desetletja socialistične politike, ki se je odražala tudi v slabem upravljanju državnega premoženja  – sprva pod vodstvom Huga Chaveza, ki ga je po njegovi smrti nasledil Maduro.

Trenutno skoraj 90 odstotkov prebivalstva te nekoč najbogatejše južnoameriške države živi pod pragom revščine, več kot polovica družin si ne more zagotoviti niti osnovnih prehrambenih dobrin. Lokalne nevladne organizacije opozarjajo, da zaradi podhranjenosti kar 300.000 otrokom grozi smrt. Stiska je tako huda, da je generalni sekretar Organizacije ameriških držav nedavno dejal, da imajo celo otroci, rojeni v Siriji, večjo možnost preživetja kot tisti, rojeni v Venezueli.

V državi, kjer vlada 'bratski socializem', pa je humanitarna pomoč postala politično orožje. Maduro je tako pred dnevi zaprl vrata humanitarni pomoči iz ZDA, češ da gre za intervencionizem, podpredsednik Delcy Rodriguez pa je šel tako daleč, da je pomoč ZDA in drugih držav, ki so podprle Guaidoja, označil za "biološko orožje".

V sredo je nato Maduro oznanil, da bosta Kitajska in Kuba poslali v državo 933 ton "zdravih produktov".