Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je po seji vlade predstavila vsebino dokumenta, s katerim je vlada zakoličila finančno konstrukcijo projekta drugi tir. "Investicijski program je zelo obsežen dokument, več kot 316 strani obsega, zelo natančen, veliko je podatkov," je začela predstavitev. "Ta projekt je tako pomemben za našo državo, da si res ne zasluži takšne negativne konotacije, kot je je še danes deležen."
Po njenih besedah so koristi večje od stroškov: "Ekonomska stopnja donosa znaša 6,6 odstotka, meja za kredite pri EIB (Evropska investicijska banka) pa je 3,5 odstotka," je pojasnila. "Skratka, ne le strateško, ampak tudi ekonomsko upravičen projekt." Tudi zato je ne skrbi, da Slovenija ne bi dobila posojila EIB. Obstaja pa še en razlog za njeno prepričanje v to: "Če je projekt primeren za financiranje iz evropskih sredstev, zelo težko razumem, da ne bi bil primeren za evropsko hišno banko, kar EIB gotovo je."
Po besedah Bratuškove je projekt nekaj posebnega, saj ga bodo na koncu v celoti plačali uporabniki, in sicer z višjo cestnino, ki jo od 1. januarja že pobirajo, z novo takso za pretovor v Luki Koper, ki naj bi jo začeli pobirati 1. marca, in z uporabnino za železnico, to pa naj bi pobirali od 1. januarja 2020. "Ti viri, ne le na papirju, ampak tudi dejansko, so zagotovljeni," je dejala Bratuškova.
Kakšna je vrednost investicije?
Končno je tudi znano, kolikšna je vrednost investicije, saj smo doslej o tem le ugibali. Skupaj predvidena sredstva gradnje znašajo 1.194.000.000 evrov, torej slabe 1,2 milijarde dolarjev, je povedala ministrica.
"Projekt je ekonomsko upravičen," je po seji vlade poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in dodala, da se bo na koncu poplačal sam, z dajatvami za uporabnike.
Predvideni znesek je po zagotovilih Bratuškove zelo natančno razdelan. Tako je 400 milijonov evrov predvidenega kapitalskega vložka, predvidoma bo dokapitalizacija v celoti izvedena iz državnega proračuna, in sicer v letih 2019, 2020, 2021 in 2022.
Dodatnih 200 milijonov evrov vložka Slovenije v primeru nesodelovanja zalednih držav je predvidenih v letih 2021 in 2022, a vlada danes še ni odločala o morebitnem sodelovanju Madžarske ali katere druge države pri gradnji projekta.
Poleg kapitalskega vložka se sredstva zagotavljajo z dajatvami za uporabnike, tretji del pa so evropska nepovratna sredstva v višini 250 milijonov evrov. Za največji del v višini 109 milijonov evrov je pogodba že podpisana, pogoj pa je, da je do konca maja finančna konstrukcija projekta zaprta.
Nadalje so za financiranje projekta predvidena tudi posojila: 250 milijonov evrov s strani mednarodnih finančnih institucij in SID banke ter 167 milijonov evrov od komercialnih bank.
Sodelovanje Madžarske je še vedno opcija
Vlada danes še ni odločala o morebitnem sodelovanju Madžarske ali katere druge države pri gradnji projekta. "Ta opcija še ni šla z mize," je dejala Bratuškova. Po njenih besedah se sicer na tem področju od prejšnjega tedna do danes ni spremenilo nič, se pa bo morala koalicija odločiti, ali se pogovori z Madžarsko ali drugimi zalednimi državami nadaljujejo.
Za lažjo predstavo, kako drag projekt je to: Vlada je danes potrdila tudi predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019. V državno blagajno se bo predvidoma steklo 10,35 milijarde evrov, predvideni odhodki pa znašajo 10,16 milijarde evrov.
O drugem tiru razpravlja tudi Šarec v Davosu
Predsednik vlade Marjan Šarec, ki se trenutno udeležuje 49. letnega srečanja v Davosu, je tam spregovoril tudi o drugem tiru in sicer s predsednikom Evropske investicijske banke (EIB) Wernerjem Hoyerjem. "V teku so pogovori na ministrski in tehnični ravni o sodelovanju EIB. Kot je v pogovoru poudaril premier, je projekt drugega tira strateško pomemben tako za Slovenijo kot za Evropo, zato verjamemo, da bo EIB konstruktivna pri svoji odločitvi glede sodelovanja pri sofinanciranju projekta," so sporočili z Urada vlade za komuniciranje.
KOMENTARJI (540)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.