Prevolnik Rupel: Odločitve US ne jemljem kot nezaupnico

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel se je odzvala na odločitev ustavnega sodišča (US), ki je presodilo, da je onemogočanje dela zdravstvenim delavcem pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. "Ustavno sodišče je presodilo, da so cilji novele ZZDej primerni, zato njegove odločitve ne jemljem kot nezaupnico," je v prvem odzivu na odločitev US dejala ministrica. 

Od direktorjev zdravstvenih zavodov zato pričakuje odgovorno izdajanje soglasij za dodatno delo zdravnikov, je dodala.

Zdravstvena ministrica za zdravje je ob tem opozorila, da je ustavno sodišče sicer ocenilo, da so cilji, ki jih zasleduje novela zakona o zdravstveni dejavnosti, primerni. "Presodilo je, da dodatna konkurenčna prepoved na ravni zakona ni potrebna zato, ker lahko isti cilj, torej regulacijo dela med javnim in zasebnim, dosežemo z že obstoječimi vzvodi," je pojasnila. Prav tako je v celoti pritrdilo temu, da delo v obliki samostojnega podjetnika, "na katerega smo vsi opozarjali", ni primerno in prepoved takega dela ni neustavna.

Kot je dejala, so torej direktorji tisti, ki morajo v skladu z zakonom presojati ta soglasja. "Tudi zadnji medijsko izpostavljeni primeri, kot je primer dvojnega dela v Novem mestu, so pokazali, kako zelo pomembno je, da direktorji odgovorno presojajo, ali so pogoji za izdajo soglasja izpolnjeni in da ta soglasja odgovorno izdajajo," je opozorila.

Napovedala je, da bodo na ministrstvu odločbo preučili sicer še natančno in ugotovili, kako jo pravilno uresničiti.

Izpodbijana ureditev, ki omejuje dodatno delo zdravstvenemu delavcu oziroma določa pogoje za opravljanje dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe, s čimer v celoti prepoveduje določene oblike dela, posega v pravico do proste izbire zaposlitve, ki je varovana v okviru ustave, je presodilo ustavno sodišče. Odločitev so sprejeli soglasno.

Dodatno so pojasnili, da je skupni cilj izpodbijane ureditve, ki omejuje dvojno prakso pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih v javnih zavodih, krepitev sistema javne zdravstvene službe. Ta cilj je ne le ustavno dopusten, temveč ustava tudi nalaga zakonodajalcu, da ga aktivno zasleduje, zato je izpodbijana ureditev za dosego tega cilja primerna, so zapisali.

Čeprav so lahko možni učinki izpodbijane ureditve zelo različni, to še ne pomeni, da izpodbijana ureditev ni primerna. Ustavnosodna presoja se ne more nanašati na zapletena strokovna vprašanja in zakonodajalec ima prosto polje presoje, kadar gre za zadeve s področja zdravstvene politike, verjame ustavno sodišče.

Vendar popolna prepoved dodatnega dela zunaj mreže javne zdravstvene službe po navedbi ustavnega sodišča ni nujna, saj iz predložene dokumentacije ne izhaja, da želenega cilja ne bi bilo mogoče doseči enako učinkovito z drugimi blažjimi ukrepi, ki bi jih lahko uporabil delodajalec, in da so bile ustrezno pretehtane rešitve, ki bi lahko pomembno omilile togost izpodbijane ureditve.

Prav tako že obstoječa pravna ureditev določa različne nadzorne postopke, ki lahko preprečijo primere, ko bi zdravstveni delavci opravljali dodatno delo na škodo javnih zavodov oziroma mreže javne zdravstvene službe, so navedli. Ustavno sodišče je zato presodilo, da je izpodbijana ureditev v neskladju z drugim odstavkom 49. člena ustave, ki določa, da vsakdo prosto izbira zaposlitev.

Ustavno sodišče je določilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti uporablja ureditev, kot je veljala pred sprejemom novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Prav tako se ne uporablja prehodna določba novele, da soglasja javnim zdravstvenim delavcem ostanejo v veljavi največ 12 mesecev od uveljavitve novele.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je pozdravila odločitev ustavnih sodnikov, ki so jo sprejeli soglasno. "Odločitev nas zelo veseli, saj je odpravljen del člena novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je zdravnike postavljal v diskriminatoren in neustaven položaj," je dejala.

Opozorila je tudi, da so v zbornici ves čas razprave o noveli tudi opozarjali, da gre za nesorazmeren ukrep. To je ustavno sodišče tudi potrdilo. "Strinjajo se tudi z nami, da imajo javni zdravstveni zavodi vsa orodja, da lahko regulirajo delo pri drugih izvajalcih," je jasna. "Da soglasje pridobijo, morajo opraviti dovolj dela pri svojem matičnem delodajalcu, pač skladno s pogodbo o delu kot katerikoli zaposleni. Tako da kakšno izrecno dodatno ločevanje pravzaprav ni smiselno," je pojasnila. Dodala je, da je "pri tem treba vztrajati, to je treba uveljavljati". "Če prihaja do anomalij, je treba ukrepati, ne pa da se želi tako dobesedno ustaviti zdravstveni sistem," je pristavila.

"Še bolj pa me veseli to, da zaradi te novele ne bo prihajalo do nedostopnosti zdravnikov, do podaljšanja čakalnih dob, da se v Sloveniji ne bi več izvajali določeni posegi. To je odločitev, ki je v prid prebivalcem Slovenije in bolnikom," ocenjuje Beovićeva.

Upa, da bo odločitev sodišča zagotovila, da zdravniki ne bodo odhajali več iz javnega zdravstva oz. da se bo celo kateri od tistih, ki je že odšel, vrnil. Meni tudi, da ni pametno omejevati dela tam, kjer ga v Sloveniji nujno potrebujemo: "Zdravnikov v Sloveniji ni toliko, kot jih je kje drugje v zahodnem svetu, prav tako pa naraščajo tudi potrebe dolgoživega prebivalstva, ki zato potrebuje vedno več zdravstvenih storitev. Združevati bi morali vse sile, da bi zagotovili dovolj zdravstvenih storitev za prebivalce."

Glede regulacije med javnim in zasebnim pa je dejala, da takšna regulacija že obstaja v obliki soglasij. "Da jih dobijo, morajo opraviti dovolj dela pri svojem matičnem delodajalcu. Kakšno izrecno ločevanje torej ni smiselno."

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides pozdravlja odločitev ustavnega sodišča o neustavnosti člena zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih. Odločitev razumejo kot potrditev njihovega stališča o škodljivosti zakona, pričakujejo pa, da bo DZ pri pripravi novih rešitev prisluhnil tudi stroki.

Ob tem opozarjajo tudi na to, da je odločitev sodišča potrditev protiustavnosti in škodljivosti, na kar so s stroko opozarjali že v času zakonodajnega postopka, so zapisali v izjavi.

"Prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe ni okrepila javnega zdravstva, temveč je posegla v ustavne pravice zdravstvenih delavcev in dodatno poslabšala kadrovsko sliko v sistemu," so še izpostavili v Fidesu in dodali, da naj to služi kot opozorilo državnemu zboru, da se "zdravstvene reforme ne smejo sprejemati brez dialoga s stroko in brez ustavne presoje posledic".

DZ je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti sprejel 2. aprila letos, po vetu državnega sveta pa jo je vnovič potrdil 23. aprila. Ministrica za zdravje je ob sprejemu dejala, da novela jasno ureja delovanje javne zdravstvene službe in je usmerjena v stabilno, nemoteno ter trajno delovanje javne mreže. Z novelo so razmejili javno in zasebno zdravstvo, kar je ključen korak zdravstvene reforme.

Ustavno sodišče je na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev.