Jernej Vrtovec je na sobotnem programskem kongresu stranke Nova Slovenija napovedal: "Burke ali nikabi ne spadajo v šole, ne v javne ustanove, ne v javne prostore. In od žensk v Sloveniji nihče ne sme zahtevati, da morajo zakrivati svoje obraze." Če bo treba, bodo prepoved po zgledu Italije tudi uzakonili, je napovedal.
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek trdi, da je izpovedovanje vere v zasebnem in javnem življenju svobodno, a da to ni absolutna pravica. "Opozarjam pa tudi, da imajo nosilci javnih funkcij pri javnem izražanju posebno odgovornost, da tudi pri odpiranju zahtevnih družbenih vprašanj ne prispevajo k posploševanju, stigmatizaciji ali nestrpnosti do posameznikov zaradi njihove vere ali pripadnosti določeni skupnosti," poudarja varuhinja.
Da gre za poskus preusmerjanja pozornosti k temam, da bi govorili o občutkih do muslimanov, pa meni Zagovornik načela enakosti. "Nismo seznanjeni, da bi bile burke kakšna praksa pri nas. Imamo pa realen problem, da imamo razrede, kjer veliko otrok priseljencev ne govori slovensko. Samo prepisovati govore iz sosednje države bo pa verjetno premalo," pravi Miha Lobnik, Zagovornik načela enakosti.
S tem pa se je navezal na Italijo, kjer so pred dvema tednoma sprejeli uredbo, s katero so v šolah prepovedali burke in nikabe – torej pokrivala, ki zakrivajo obraz, ne pa tudi hidžaba, ki prekriva lase.
Islamska skupnost: Zakrivanje obraza v Sloveniji izjemno redek pojav
V Islamski skupnosti so ob tem izpostavili, da nimajo podatkov o učenkah ali dijakinjah v slovenskih šolah, ki bi nosile burko ali nikab. "Tudi sicer je zakrivanje obraza pri nas izjemno redek pojav, ki ga opažamo predvsem pri obiskovalkah iz tujine," je poudarila Ela Porić iz skupnosti, ki se sprašuje, kateri dejanski problem naj bi napovedana prepoved reševala in na katerih podatkih temelji.
Pojasnili so tudi, da je treba jasno razlikovati med naglavno ruto oziroma hidžabom, ki obraz pušča odkrit, ter nikabom in burko, ki obraz delno ali popolno zakrivata. Zakrivanje obraza po njihovih navedbah ni splošna verska obveznost in ga tudi v skupnosti ne razumejo kot versko zahtevo.
Izrazili so še skrb, da se zaradi nerazlikovanja in enačenja teh oblik oblačenja v javnosti ustvarja vtis, da bi razprava o burkah in nikabih lahko pomenila tudi nasprotovanje ženskam z naglavno ruto. "S takšnim diskurzom se ustvarja nepotreben občutek, da naše sodržavljanke in prebivalke predstavljajo grožnjo ali da so celo nezaželene. Gre za ženske, ki čutijo globoko pripadnost Sloveniji in iskreno domoljubje; za mnoge med njimi je Slovenija dežela, v kateri so se rodile in njihov prvi dom," so navedli.
Z morebitnim nasprotovanjem naglavnim rutam, ki se lahko razvije iz tega diskurza, bi se po besedah skupnosti podrla odprtost in multikulturnost Slovenije. Izpostavili so, da naj bodo svoboda veroizpovedi, enakost pred zakonom in varovanje dostojanstva posameznika temeljna načela države.
Od političnih predstavnikov pričakujejo, da v "javnosti nastopajo na podlagi dejstev in z zavedanjem odgovornosti za posledice svojih besed ter da krepijo zaupanje med ljudmi, namesto da zbujajo neutemeljen strah pred njimi," je še dodala Porić.
'Kakšne veze ima to z rekordnimi cenami energentov?'
Na besede Vrtovca so se danes odzvali tudi v nekaterih političnih strankah. Da gre za obstransko vprašanje, menijo v opoziciji. Namestnik vodje poslanske skupine SD Luka Goršek pravi, naj se začne Vrtovec ukvarjati z realnimi težavami.
"Čakajte, a to mislite tega gospoda Jerneja Vrtovca, ki je minister za infrastrukturo," je vprašanje pokomentiral Borut Sajovic, vodja poslancev Gibanja Svoboda. "Ne vem kakšne veze ima to z rekordnimi cenami energentov, z zastoji na slovenskih avtocestah, ki se stopnjujejo. Jaz mu dam kot starejši in izkušen nasvet, naj ne bo misijonar in križar, naj bo minister," je dodal Sajovic.
"To po mojem ni tako pomembno vprašanje. Jaz v osnovnih in srednjih šolah vidim zelo malo burk in hidžabov," pa je dejal Zoran Stevanović, predsednik Državnega zbora in stranke Resnica.
Kakšno stališče do tega vprašanja ima danes premier Janez Janša? In kakšni so nameni vlade? S temi vprašanji smo se obrnili na premierjev kabinet in vladni urad, a odgovorov nismo prejeli.
Hidžab je najbolj razširjena oblika pokrivala, ki pokriva lase in vrat, vendar pušča obraz popolnoma viden, kar je v mnogih muslimanskih kulturah standard za skromnost. Nikab je bolj konservativno oblačilo, ki prekriva celoten obraz, razen oči, in se pogosto nosi v kombinaciji z dolgim ogrinjalom (abajo). Burka, ki je najbolj znana po svoji povezanosti z Afganistanom in režimom talibanov, je najbolj restriktivna, saj pokriva celotno telo in obraz, pri čemer je del za oči prekrit z gosto mrežico, ki omejuje vidljivost in popolnoma skrije identiteto osebe.
Svoboda veroizpovedi je temeljna človekova pravica, ki posamezniku omogoča, da svobodno izbira svojo vero, jo javno ali zasebno izpoveduje ter izvaja verske obrede in običaje. V demokratičnih državah ta pravica vključuje tudi pravico do nošenja verskih simbolov ali oblačil, razen če to neposredno ogroža varnost, javni red ali pravice drugih. Vendar pa so te pravice pogosto predmet pravnih razprav, ko se soočijo z načeli sekularizma ali zahtevami po identifikaciji v javnih ustanovah, kjer države iščejo ravnotežje med spoštovanjem verske svobode in zagotavljanjem nevtralnosti javnega prostora.
