Prepoved zakrivanja obraza: 'Spodbujanje kulturne vojne', 'Selektivno kaznovanje'

Pravnica in aktivistka Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije je opozorila, da je ureditev nejasna in nedoločena ter zato v nasprotju z načelom zakonitosti. Policiji in redarstvu namreč omogoča preveliko arbitrarnost pri pisanju glob posameznikom z zakritim obrazom.

Kot je še ocenila, je prepoved zakrivanja obraza še eden v vrsti poskusov "spodbujanja kulturne vojne, zlasti pa poskus zanetiti nasilne proteste, pri tem pa ljudi prepričevati, da ima oblast za nasilje, h kateremu poziva, pripravljeno zdravilo v obliki povečanja represije in kaznovanja".

Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel je izpostavila, da predlog ne predvideva izjem za zakrivanje obraza iz verskih razlogov. Kot je dejala, ukrep ženskam, ki si zakrivajo obraz, "krči javni prostor, s tem pa onemogoča njihovo enakopravno vključevanje v širšo skupnost, omejuje dostop do javnih storitev in povečuje njihovo izolacijo".

Prepoved je po oceni Posljeve zastrašujoča tudi za proteste, saj vnaprej kriminalizira vse, ki bi morali imeti pravico mirno protestirati z zakritim obrazom, na primer zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi, spletnim nadlegovanjem ali zaradi zaščite pred solzivcem.

Tudi po oceni Filipa Dobranića z inštituta Danes je nov dan predlog določa premalo izjem. Med njimi ni niti kolesarjev, ki se pozimi vozijo s podkapo, niti ljudi z velikimi šali, kapami ali sončnimi očali.

Kot je dejal Dobranić, bi zakon policistom in redarjem dal še eno orodje za nadlegovanje ljudi na ulici, kjer se bodo morali zagovarjati tudi, ko imajo za zakrit obraz povsem zakonite in legitimne razloge. Ob tem je spomnil na selektivno kaznovanje v času koronskih ukrepov in dodal, da vlada ni ponudila niti enega razloga, da bi verjeli, da bo tokrat drugače.

Raziskovalec družbe nadzora Domen Savič je izpostavil, da lahko policist že danes zahteva, da oseba razkrije obraz, zato je izgovor, da bi zakon pomagal policiji in ustavil nasilneže, zgolj manipulacija. Kot je poudaril, vlada s predlogom zakona kriminalizira anonimnost, ljudi na ulici vnaprej obravnava kot osumljence in posega v pravico do zasebnosti, ne da bi ponudila en sam dokaz za večjo varnost.

Savič je še ocenil, da je predlog zakona v resnici napisan za nadzorne kamere in sisteme za prepoznavo obrazov, v katere država in občine vlagajo milijone, a odpovejo, takoj ko si nekdo na glavo povezne kapuco.

Nevladne organizacije od poslancev pričakujejo, da predlog zakona ustavijo. Državljane pa ob tem pozivajo, naj pišejo poslancem in strankam ter od svojih predstavnikov zahtevajo, da ureditev zavrnejo.

Rajgljeva je še ocenila, da imajo državljani, ki menijo, da so jim zaradi te prepovedi kršene njihove človekove pravice, velike možnosti, da jim ustavno sodišče prizna pravni interes. Primer zaintereseiranih oziroma prizadetih bi v Pravni mreži pretehtali, pripravljeni pa so pripraviti tudi ustavno pobudo.

Vlada je v četrtek potrdila predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru ter ga predložila DZ v obravnavo po skrajšanem postopku. Predlagajo razkrite obraze do prepoznavnosti na javnih krajih. Za kršitve so predvidene globe od 200 do 600 evrov, v primeru nasilja pa med 1500 in 5000 evri.