'Prepričevati ljudi, naj posvojijo žival, je brezplodno in celo škodljivo'

Opozarjajo, da se je število zapuščenih živali po neodgovornih posvojitvah med epidemijo covida-19 še povečalo, zavetišča pa "pokajo po šivih".

Cilj današnje akcije, ki jo je zavetišče organiziralo skupaj z družbo za komunikacijski management Pristop, je ozavestiti čim večji del splošne javnosti o problematiki zapuščenih psov in spodbuditi ljudi, da zapuščenim živalim ponudijo topel in ljubeč dom. Pri tem želi zavetišče javnost opozoriti tudi na pomen odgovorne posvojitve in lastništva in tako preprečiti, da se posvojene živali kasneje vrnejo v zavetišče ali celo pristanejo na ulici.

Veliko psov v Sloveniji še vedno živi v težkih pogojih, primanjkuje jim hrane in vode, pozimi se spopadajo z mrazom, poleti pa trpijo na visokih temperaturah, je dejal oskrbnik v Zavetišču za zapuščene živali Horjul Jurij Juhant. Dodal je, da slovenska zavetišča dosegajo in presegajo svoje maksimalne kapacitete.

Poudaril je še, da so zavetišča do Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pogosto pristopila z idejami, kako izboljšati trenutno stanje in spodbuditi odgovorno lastništvo, vendar njihovi predlogi niso bili nikoli slišani. "Udrihati po zavetiščih, da smo mi zdaj tukaj dežurni krivec za nastalo situacijo, je v bistvu čisto brezpredmetno. Apeliramo na upravo, da naj prisluhne zavetiščem, naj prisluhne našim pobudam in akcijam, da bomo te zadeve uspeli omiliti in da bomo v Sloveniji prišli do boljše situacije," je dodal Juhant.

Prav tako je izrazil željo, da bi država začela dosledno izvajati obstoječo zakonodajo. "Ukvarjajo se s podrobnostmi, širša slika pa ostaja spregledana. Že dosledno čipiranje živali bi bistveno izboljšalo situacijo," je še poudaril Juhant.

Pri tem je opozoril tudi na predlog pravilnika dnevne oskrbe psov in mačk, ki za prispevek države za hrano mačk predlaga do 40 centov, za pse pa do dva evra na dan. Nad takšnim predlogom je zavetišče ogorčeno. Juhant opozarja, da je ta znesek povsem neprimeren, saj je cena dnevne oskrbe psov, ki so pogosto hudo bolni, bistveno višja.

Na hiški iz ledu je tudi QR koda, ki vodi na spletno stran projekta, kjer se lahko tudi mimoidoči seznanijo s projektom, spoznajo pse, ki čakajo na posvojitev, in preberejo, kako lahko pomagajo zavetišču Horjul.