Zbor za republiko, SDS in NSi v svojih prazničnih poslanicah izpostavljajo, da so pred Slovenijo veliki izzivi, zato je znova potrebna enotnost celotne slovenske družbe kot pred 21 leti. Politike pozivajo k odgovornemu ravnanju do ljudstva, ki jih je izvolilo, saj bomo le tako ubranili demokracijo in blaginjo.
V NSi pa poudarjajo, da "nas je plebiscitarna odločitev za samostojno Slovenijo pred 21 leti znova povezala kot narod, ki ima skupen cilj za lepšo prihodnost". Prav enotnost slovenskega naroda je bila odločujoča, da smo se osamosvojili, sprejeli demokratično ureditev in zaživeli kot narod, ki ima svojo državo.
Danes mineva 21 let od izvedbe plebiscita, na katerem se je prepričljiva večina volivcev odločila za samostojno Slovenijo, rezultate pa so razglasili tri dni pozneje. Osrednja prireditev je potekala v Cankarjevem domu, kjer je ob 20. obletnici sprejema ustave kot slavnostni gost javnost nagovoril predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, številne prireditve pa so se, vključno z mašo za domovino in slavnostno sejo parlamenta, zvrstile čez dan.
Virant: Pred 21 leti smo bili enotni kot nikoli prej ali pozneje
Da je ta državni praznik poklon samostojni Sloveniji, za katero se je 23. decembra pred 21 leti ljudstvo složno in odločno plebiscitarno izreklo za svojo samostojnost, je na slavnostni seji ob prazniku dneva samostojnosti in enotnosti v državnem zboru poudaril tudi slavnostni govornik ter predsednik parlamenta Gregor Virant.
"Leta 1991 smo bili enotni kot nikoli prej in pozneje v zgodovini. Imeli smo jasno predstavo o ciljih skupnosti. Želeli smo si svojo lastno državo, demokratično republiko, ki bo zagotavljala temeljne človekove pravice in svoboščine. Temelje za takšno državo smo si postavili z novo ustavo, ki jo je prav na današnji dan pred 20 leti sprejela takratna Skupščina Republike Slovenije," je v govoru poudaril Virant.
Slovenija je v tem času prehodila izjemno pot rasti, razvoja in demokratizacije, a "kot pravi stara modrost: nič ni tako staro kot včerajšnji uspeh. Uspešne organizacije ne spijo na lovorikah, temveč se vsak dan sprašujejo, kje je še prostor za izboljšave, in ta prostor učinkovito izkoriščajo, da bi se stalno izboljševale in dosegle odličnost." Po Virantovih besedah mora to veljati tudi za državo in njene institucije.
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti si ne smemo delati iluzij, da lahko o vseh vprašanjih vsi mislimo enako, nimamo vsi enakih vrednot, interesov, pogleda na svet in življenjskega sloga. Takšna enotnost po Virantovem mnenju tudi ni potrebna. "Bogastvo in lepota življenja v družbi sta prav v tem, da smo si v marsičem različni. Za prijetno sožitje v družbi je bistveno, da se te različnosti zavedamo in jo spoštujemo. Tudi kadar se ne strinjamo s sočlovekom, je prav, da mu pazljivo prisluhnemo in spoštujemo njegov pogled," je poudaril in dodal, da je treba spoštovati mnenje drugačnih in drugače mislečih, biti strpen, to pa bi po Virantovih besedah morala odsevati tudi politika.
Za vnovični zagon Slovenije potrebujejo v politiki veliko sodelovanja in pozitivne energije, je še dodal, vsi pa bi se morali vprašati ne le, kaj lahko domovina stori za nas, temveč tudi, kaj lahko mi storimo zanjo. In poslanci so tu v službi ljudstva, ki jim je zaupalo vodenje, je dodal Virant ter poudaril, da današnji dan daje priložnost, da se spomnimo, "kakšno moč imamo v slogi in kaj vse smo bili sposobni doseči z enotnostjo".
Stres: Brez nezlomljivega upanja ne bi dosegli samostojnosti
Da brez nezlomljivega upanja po uresničitvi pravice do življenja v dostojanstvu samostojnega naroda pred 21 leti ne bi bili pripravljeni in zreli za tako enotno in prepričljivo dejanje najvišje odločitve za lastno samostojnost, je v govoru pri maši za domovino poudaril tudi ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.
Toda s tem še nismo dosegli končnega cilja, meni Stres. Opozarja, da vsako obdobje pozna nove grožnje in nevarnosti. "Zato obhajamo naš praznik samostojnosti in enotnosti, da bi v tem predbožičnem času, ko nam je Emanuel - Bog z nami še posebno blizu, zajeli novega poguma in novih spodbud, ki jih v sedanjih okoliščinah še posebej potrebujemo," je dejal.
Petrič: Brez pravne države ni napredka
Da smo s tem, ko smo pred 21 leti stopili na pot samostojnosti, prevzeli tako pravico kot odgovornost za oblikovanje lastne usode, je v slavnostnem govoru na osrednji državni slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Cankarjevem domu poudaril predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič. Kot dodaja smo se s tem zavezali, da bomo zagotovili enakopravno svobodo vsem in da bomo branili pravno državo kot osnovni temelj prava v državi.
"Za to, da ni učinkovite pravne države, ni odgovoren nihče drug kot mi sami. Rečem naj le, da bi bila velika utvara, če bi verjeli, da naše težave izvirajo od drugod. So naše in mi se moramo spopasti z njimi," pravi Petrič in dodaja, da pravna država ni le množica predpisov, ampak učinkovito delovanje ter učinkovito ravnanje organov vseh treh vej oblasti. Pot do uspeha pa je odvisna od zavedanja ljudi, da jih bo spoštovanje pravil pripeljalo do želenega cilja.
V svojem govoru se je dotaknil tudi ustave, kjer je izpostavil svetost temeljnih človekovih pravic in nesprejemljivost njihovega omejevanja, poseganja v druga ustavna načela v imenu večje učinkovitosti.
V govoru je poudaril tudi, da so sodbe ustavnega sodišča dokončne in da nad njim ni višje veje oblasti, zato so odločbe te institucije dokončne in se jih izvaja po zakonskih določilih. "V pravni državi pa so pavšalne kritike sodišč in tudi ustavnega sodišča nesprejemljive. V državah s pravno in politično kulturo se razumejo kot ogrožanje neodvisnosti sodišč," je poudaril Petrič. Za konec je izrazil tudi upanje, da "so zaveze o prizadevanjih za pravno državo v programih političnih strank posledica dejanskega spoznanja, da brez pravne države napredka ne bo."
Proslava tudi v znamenju dneva ustavnosti
Drevišnja proslava v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti – državni praznik obeležujemo 26. decembra, na dan, ko so razglasili izide plebiscita – je minila tudi v znamenju današnjega dneva ustavnosti. 23. decembra 1991 je bila namreč sprejeta slovenska ustava. S proslavo se je sklenil tudi enoletni lok aktivnosti, ki so spremljale 20 let samostojnosti.
Predsednik sodišča Ernest Petrič je ob tem poudaril, da je obletnica velik dan za ustavno sodišče in dan ponosa, ko se lahko ozrejo na opravljeno delo. V 20 letih je ustavno sodišče sprejelo več kot 20.000 odločitev.
Petrič je v uvodnem pozdravu poudaril dvojni pomeni 23. decembra. Na ta dan leta 1990 je potekal plebiscit, na katerem so se prebivalci Slovenije večinsko izrekli za lastno državo. Na isti dan leto pozneje pa je sledil še en zgodovinski trenutek v procesu osamosvojitve naše države, hkrati pa tudi njegovo sklepno dejanje, je dejal prvi mož ustavnega sodišča. Z ustavo se je utrdilo spoštovanje človekovega dostojanstva, pravna in socialna država ter delitev oblasti, je dodal. Ustava po njegovih besedah živi, "je med nami in nad nami".
KOMENTARJI (143)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.