Kot pripoveduje direktor botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon, presajanje odraslih dreves skozi zgodovino ni nič novega. O tem denimo piše že grški filozof Teofrast, nato rimski pisci pred in v začetku naše dobe. Za znamenite viseče babilonske vrtove so drevesa pripeljali iz prvotnih delov, kjer so živeli. A kot poudarja Bavcon, so se seveda danes podnebne razmere zelo spremenile, močni vetrovi in velike temperaturne razlike pa so danes tisti, ki postavljajo tak način dela v povsem drugačno luč.  

Zakaj ne moremo presaditi vsakega drevesa? 

Kot pove, ima sam kar nekaj uspešnih izkušenj, ko so pred letom 2000 presadili nekaj dreves in so ta uspešno preživela presajanje. Seveda pa je to odvisno od vrste drevesa, dodaja. Problematični so predvsem pionirji, tak primer so drevesa, ki imajo korenine na površju, kjer je to bistveno težje, denimo češnje, pojasnjuje: "V drevesnicah po Evropi je možno kupiti tudi zelo stara drevesa, ki pa so redno presajana na nekaj let, zato da jih je možno kasneje presaditi na ustrezno mesto. Skratka drevo, ki ga želimo presaditi, je treba prej vsaj dve, bolje celo več let na to pripravljati, da ga na zemljišču samem ulončimo."

Pri rekonstrukcijah je to drugače, če gre za možnost širšega izkopa, poudarja: "Vendar je danes največji problem v tem, da se velikih dreves ne presaja, v tem, da drevesa nikoli ne razvijejo pravih statičnih korenin in so stalno nevarna, da padejo. Zato se tudi ne priporoča sajenja velikih dreves, ker so taka drevesa lahko nevarna." To se je, kot spomni, tudi izkazalo lani v Kopru, kjer so v park tedaj sadili prevelika drevesa, da bi bil videz čim prej lepši, a se drevesa še po več kot petih letih niso ukoreninila in so ob lanskih viharjih ponovno ležala. Kot dodaja Bavcon, je velikokrat želja, da bi v mestu posadili kar že veliko drevo, to se da dobiti na trgu, vendar to vedno odsvetujejo zaradi statike drevesa, ker ni nikoli več normalna, če gre za druge vrste v starejši fazi, in predvsem tudi zaradi potrebe po dolgotrajni oskrbi z vodo. Kot pove, je zaradi številnih razlogov odsvetoval tudi presaditev divjega kostanja izpred ljubljanske Drame. Glavni razlog, zakaj presaditev ne bi bila uspešna, je bila prav statika drevesa: "Tako drevo je večni invalid." 

Zakaj je presaditev drevoreda turških lesk smiselna? 

Drugače pa je z drevoredom turških lesk, ki so jih zaradi rekonstrukcije Linhartove ceste v Ljubljani presadili v bližnji Šmartinski park. Ker je drevored turških lesk še dokaj mlad drevored, je taka drevesa, ki so zdrava in zelo vitalna, kar te leske so, smiselno presaditi, zlasti ker v okolju že opravljajo vse vloge, ki jih od mestnih dreves pričakujemo, pravijo na mestni občini Ljubljana. Kot se strinja Bavcon, ko govorimo o presaditvi turških lesk, je to seveda drugačna zgodba v primerjavi s kostanjem ob Drami. Ta drevesa so še vedno v mladostni fazi in v tej fazi tudi počasi rastejo. So dolgoživa drevesa, ki lahko dosežejo tudi do 400 let, pojasnjuje. Če se dela rekonstrukcijo, če se z drevesi previdno ravna, je  mogoče večji del koreninske grude ob pazljivem delu odstraniti. 

Čas je tudi še primeren, ker drevesa še niso olistana. Kot opozarja, pa bo potrebna redna oskrba več kot pet let – zalivanje ob suši, ustrezna opora. Ker drevesa še vedno niso previsoka, leske nimajo prav širokih krošenj, je vseeno možnost, da se pri tej vrsti tudi še ustrezno stabilno ukoreninijo, seveda če nanje ne bomo pozabili, pravi. A kot opozarja, to nikakor ne pomeni, da bi, kjer koli bi se spomnili, drevesa začeli presajati, ker je to nenazadnje predrago, predvsem pa je v sedanjih razmerah visokih poletnih temperatur in viharjev zelo tvegano početje. Tukaj, ker ni druge rešitve, pa je to torej smiselno in ob skrbni oskrbi je velika možnost za preživetje, ocenjuje. 

Kot pravijo tudi na Mestni občini Ljubljana, je glede na način izkopa, torej da se ohranja velik delež drevesnih korenin, možnost, da drevesa nadaljujejo uspešno rast razmeroma velika. V prvih letih se sicer pričakuje manj intenzivna rast, a z redno oskrbo in zalivanjem bi po nekaj letih lahko začela že normalno priraščati v višino in debelino. Ker pa ne moremo vplivati na vse dejavnike, ki v mestu zadevajo drevesa, se lahko drevo kljub skrbni presaditvi in negi posuši. 

Kako pa lahko tako presajena drevesa kljubujejo slabemu vremenu? Kot pravijo na Molu, so drevesa seveda nekoliko bolj občutljiva v prvih nekaj letih po presaditvi.   

Koliko časa pa drevesa  potrebujejo, da se znova ukoreninijo?

Kot zatrjujejo na Molu, bodo drevesa korenine pognala takoj, ko bodo rastne razmere za to ugodne, kar bo kmalu. So razmeroma mlada drevesa in njihove korenine so dokaj tanke, zato se bodo lahko hitro odzvale in se regenerirale ob morebitnih poškodbah. Kot pojasnjuje Bavcon, se drevesa, ko jih presadijo, ukoreninjajo že prvo leto, a to so drobne korenine, ki služijo le za črpanje vode, če ni temperaturnega udara, če se to dela v dobi še neolistanih dreves. Korenine, ki jih drevo potrebuje za statiko, pa potrebujejo več let, pri nekaterih vrstah se potem nikoli ne razvijejo več prav enako, kot bi drevo potrebovalo za statiko. Ponovno spomni na Koper, kjer so ob viharjih prevelika posajena drevesa v želji, da bi bilo takoj lepo, potem padla. Lani je bilo tega dovolj tudi drugod: "Tudi v naravi  je drevesa treba spremljati, čeprav ne gre za presajanje, ampak lahko vidimo, kaj se s posamezno vrsto dogaja. Potem so razlage o tem nekoliko bolj zanesljive. Te izkušnje pa imamo v Botaničnem vrtu že več desetletij. Zelo dobro pa je vedno prebirati še staro literaturo, ki potem to vedenje samo še okrepi." 

Kakšno opremo potrebujejo pri presajanju?   

Kot pojasnjuje Bavcon, je tudi oprema za presajanje znana že iz zgodovine, posebne velike vozove so imeli za prevoz takih dreves, škripčevje in seveda ročni odkop, kar je bilo najbolje, našteva. Danes se vse to dela z ustreznimi, prav za to razvitimi stroji in je to utečen način ravnanja v evropskih drevesnicah, ki na veliko služijo s produkcijo dreves, ker se danes bolj ali manj povsod le zavedajo, da so drevesa res pomembni in strukturni elementi v mestih, pojasnjuje. "Ljubljana se tega zaveda že veliko časa in dejansko z vsako novo rekonstrukcijo tudi tja, kjer dreves nekoč ni bilo, ta sadi. To je prav in zelo pohvale vredno, zato je upravičeno dobila naslov zelena prestolnica Evrope, saj se je tako tudi center Ljubljane: Slovensko, Gosposvetsko in Dalmatinovo naredilo prijazno za sprehajalce, opraševalce ptiče in še za vse drugo, kar drevesa v mestu nudijo, in tega ni malo," sklene Bavcon.