Preskok 2020: 2.500 vojakov v največji vojaški vaji Slovenske vojske zadnjih let

Če se je zadnja leta Slovenska vojska bolj držala osrednjih vadbišč, pa je tokratna vaja drugačna v tem, da jih bomo lahko srečevali tudi na "civilnih" tleh, v gozdu in na poljih. Čeprav bodo nekateri nad tem verjetno začudeni, gre za pomemben premik v urjenju vojakov in preverjanju njihovega znanja. Kot smo lahko videli na predstavitvi, je osnovni namen držati vajo na taktični ravni, na ravni vodov in čet, preverjati znanje poveljnikov in sposobnosti njihovega taktičnega in strateškega razmišljanja v živo. Ključne lastnosti, ki jih morajo redno obnavljati in tudi piliti, so osnova vaje Preskok 2020, ki nam jo je predstavil poveljnik sil Slovenske vojske Miha Škerbinc.

"Vajo smo pripravili v dveh tednih, od začetka do izvedbe. Gre za največjo vajo v letu 2020, po drugi strani pa eno od velikih vaj Slovenske vojske, ki bo najmanj opazna," je dejal poveljnik. In to kljub temu, da bo na vaji sodelovalo kar 2.500 pripadnic in pripadnikov. Od leta 1998, ko je potekala večja vaja v sodelovanju z zvezo Nato, je bila večina večjih vaj omejena na vadbišča, ta pa, kot smo že omenili, ne bo osredotočena na par točk v državi, ampak se bo izvajala po celi državi. Zemljevid premikov in točk, kjer se bodo urili vodi in čete, bo tako bolj skoncentriran na točke v zelenem pasu ob južni meji. 

"Značilnost te vaje je v tem, da bodo na takšen ali drugačen način udeležene celotne sile Slovenske vojske," še pove Škerbinc. Sam generalštab na vaji ne bo sodeloval, ampak taktično-operativni nivo, zato bo prav spoznavanje novih terenov, ki so se jim izogibali zadnja leta, pomemben faktor nepoznavanja okolice, ki bo vplival na vaje. Ključno je sodelovanje z lokalnim okoljem, zato je vojska tokrat ubrala pot, da se bo urila zgolj na tistih terenih, kjer bodo imeli strinjanje lokalnega okolja. Škerbinc je dodal, da vojska uživa veliko zaupanja prebivalcev in so zelo zadovoljni z odzivi, tako so uspeli dobiti strinjanje v že več kot 50 občinah. Te so pretežno ob južni meji, kjer so tako prebivalci kot politiki veseli prisotnosti vojske. A kot je predstavilo poveljstvo, so šli še korak naprej in so poklicali lastnike posameznih parcel – tusi tu imajo zelo pozitivne odzive. 

Prehodi migrantov na južni meji so v porastu že vse od leta 2015; sicer izrazito nihajo, a vojska kljub temu, da nima pooblastil, zagotavlja element stabilnosti in predvsem občutek, da imajo prebivalci, recimo ob Kolpi, pomoč slovenskega varnostno-obrambnega sistema. Zato tudi ne preseneča sam način vadbe, saj bodo, kot smo lahko razbrali z zemljevida, vaje potekale na teh območjih, kjer je bilo največ nelegalnih prehodov meje, vojska pa je bila zadnja leta vse bolj vpeta v zagotavljanje podpornih in logističnih sredstev pri zagotavljanju nadzora. 

Sama vaja poteka v treh fazah, z 11. majem je stopila v drugo fazo, kjer bodo vaje potekale predvsem na velikosti voda (do 44 vojakov). Posamezen poveljnik voda bo dobil povelje, ki bo relativno nepoznano do zadnjega trenutka in se bodo morali hitro razvrstiti in opraviti nalogo. To je rahlo drugače od vaj v preteklosti, kjer so povelja prišla prej, bilo je več pripravljanja, a namen te vaje je ravno preverjanje hitrega razmišljanja častniškega in podčastniškega kadra pri izvajanju nalog. Vojska bo tokrat uporabljala tehnologijo, ki je pred desetimi leti ali več še ni imela, digitalizirano bojišče bo tako osnovno orodje za nadzor vaje, razporejanje in tudi izvajanje nalog.

 V tretji fazi bodo vaje potekale tudi na ravni čet, povabljene so bile tudi enote ameriške vojske, ki so nastanjene v severni Italiji. Gre predvsem za enote vojaškega letalstva iz Aviana in zračno-desantsko enoto iz Vincenze. 

Delo v pogojih epidemije

Številni so se pogosto obračali na medije z vprašanjem, kako je možno, da vojska izvaja vaje v času epidemije. A je treba poudariti, da je vojska pripravljena tudi za delo v teh razmerah. Tudi poveljnik Škerbinc nam je to potrdil, saj pravi, da imajo tako ali tako svoje zdravstvene enote, ki bodo spremljale zdravstveno stanje vojakov. Ž v prvi fazi so zaznali nekaj vojakov, ki so kazali znake prehladnih obolenj, zato so jih umaknili iz vaje. "V fazi vaje bomo imeli tudi zdravstveno zagotovitev na prvi stopnji. Vsi ukrepi v trenutni epidemiji so za nas tudi izziv in se moramo znati v takšnem okolju obnašati in usposabljati."  

"Če nismo veliki, če nismo super opremljeni, smo pa hitri"

Slovenska vojska se je že od časa krize soočala s številnimi ovirami, tako v kadrovskem kot v materialnem pogledu, a so se večinoma kar dobro prilagodili razmeram. Ta vaja je tudi pravzaprav posledica nekakšnega naravnega razvoja nalog vojske, saj se je ta od leta 2015 bistveno spremenila. Pred tem letom je bila primarna naloga sodelovanje in izvajanje nalog v mednarodnem okolju, za kar so bila na voljo tudi sredstva, v samem nacionalnem okolju pa je imelo dolgoletno varčevanje tudi škodljive posledice za izvajanje nalog. 

Zato smo bili zadnja leta priča slabim ocenam pripravljenosti, manjšanju števila pripadnic in pripadnikov, preslabemu zavedanju pomena nacionalno-obrambnega sistema, ki pa se je v času povečanja prehodov južne meje zopet izkazal za ključnega. Vojska je in še vedno zagotavlja številne logistične naloge, ki so v pomoč policiji. Drone uporabljajo za nadzor meje, oprema za nočno opazovanje je namenjena drugačnemu načinu dela. 

Tudi posodobitve opreme, o kateri smo pisali marca, kaže na to, da je vojska usmerjala svoja sredstva v nakup opreme za vsakodnevno delovanje na območju Slovenije: kupili so avtobuse, terenska vozila, vozila za prevoz hrane. Za ta namen so porabili 14 milijonov evrov, kar je skoraj polovica vseh investicij v letu 2019. Kljub temu pa se je med epidemijo pokazala nujna potreba bo nakupu vojaškega transportnega letala, saj bi nam suverena in sposobna zračna komponentna omogočila več manevrskega prostora za prevoz opreme, tudi zaščitne, in premika vojakov iz tujine. Trenutno se zanašamo na letalo turbolet let-410 in pilatus PC-6 porter, ki pa za pomembnejše premike enostavno nista dovolj velika. 

A kljub temu so se v poveljstvu izkazali in opravili naloge s tem, kar so imeli. Bilo je nekaj prevozov opreme iz tujine, predvsem tiste, za katero nismo mogli čakati več dni. Pomagali so tudi partnerjem v tujini, tako na Kosovem kot v Bosni, kjer so zagotovili nujno opremo in znanje takrat, ko so se večje države odzivale počasneje. 

Slovenska vojska je imela ves čas krize več kot 300 pripadnikov v tujini, na številnih misijah, na katerih pa ni nikoli pozabila in poskrbela, da so imeli na voljo, kar so potrebovali. Kot pove Škerbinc, se je v tem času še toliko bolj izkazalo, kako pomembno je, da se je varnostno-obrambni sistem sposoben odzivati na krize hitro in učinkovito. "Treba je vedeti, da je v času kakršnih koli kriz ali pa ko obstaja možnost razvoja krize, je še toliko bolj pomembno vzdrževanje svetovnega redu, varnosti in stabilnosti na kritičnih območjih." Vse naloge, ki so to zagotavljale, je vojska po njegovih besedah ves čas izpolnjevala. 

Tudi doma so se te naloge v okviru zaščite in reševanja izkazale za uspešne in vojska je tudi pomagala civilni zaščiti, ko je bilo to potrebno. Postavili so bolnišnico Role-2, ki je na srečo nismo potrebovali, pomagali z zdravstvenim osebjem, pomagali civilni zaščiti, izvajali merjenja temperature in še številne druge naloge. Kot zaključi Škerbinc, pomembno je poudariti, da je vojska vedno zadnja v elementih varnostno-obrambnega sistema. Ves čas so imeli v pripravljenosti najmanj 60 odstotkov pripadnikov, če bi bilo treba pomagati: "V primeru seveda, če bi se kriza v Sloveniji razvila tako, da bi ostali elementi obrambe in varnosti potrebovali našo pomoč. To se, hvala bogu ni zgodilo, in mislim, da moramo biti vsi zadovoljni." 

Za zaključek le misel: vojska je najbolj nepotreben in potraten element države, ki pa postane najbolj pomemben, ko jo potrebujemo. To pa smo videli v zadnjih mesecih.