Poletni čas, ki ga imenujemo tudi uradni čas, se vsako leto konča z zadnjo oktobrsko nedeljo. Uveden je bil z namenom boljšega izkoriščanja dnevne svetlobe. Znanstveniki so pred več kot stotimi leti ugotovili, da bi najbolje izkoristili dnevno svetlobo, če bi za eno uro podaljšali dan, in tako pozneje prižgali luči ter prihranili energijo.
Premik ure je v številnih državah predmet razprave. Ne uporabljajo ga v vseh državah po svetu, tam, kjer pa ga, ure ne prestavljajo nujno na isti dan. Leta 2011 je tedanji predsednik Rusije Dmitrij Medvedjev sprejel ukrep, da Rusi ne bodo več premikali ure. Uro so premaknili samo še enkrat, in to na poletni čas. Na njem so ostali do leta 2014, ko je predsednik Vladimir Putin podpisal zakon, s katerim se je k njim za stalno vrnil zimski čas.
V nekaterih državah so tako poletni čas opustili in ure ne prestavljajo več, ponekod pa ga niso nikoli uporabljali. Poletni čas je bil sicer najprej vpeljan v Nemčiji in Avstriji leta 1916, pozneje tudi drugod, vendar se je po drugi svetovni vojni večinoma ukinil. V šestdesetih in sedemdesetih letih se je zaradi energetske krize marsikje znova vpeljal.
Slovenci smo začeli uro premikati leta 1983. Da vsako zadnjo marčevsko nedeljo premaknemo uro za eno uro naprej na poletni čas in vsako zadnjo oktobrsko nedeljo za eno uro nazaj na zimski čas, smo dokončno določili leta 2006.
Države EU so leta 2007 izdelale poročilo o vplivu določb o poletnem času na delovanje določenih sektorjev. Po preučitvi poročil držav članic je Evropska komisija sprejela sklep, da je zdajšnja ureditev poletnega časa še vedno primerna. Nobena članica namreč ni izrazila želje po ukinitvi ali spremembi poletnega časa.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.