Konec novembra črni petek, takoj za njim še kibernetski ponedeljek, nato še praznični december. Ob zaključku leta in začetku božično-novoletne nakupovalne sezone številni kupci nakupe opravijo prek spleta. Med goro naročenih paketov se vse pogosteje znajdejo tudi sleparske pošiljke.
Goljufi na naslov pošljejo nenaročeno ali drugačno blago, ki ga naslovnik, velikokrat v dejanskem pričakovanju kakega paketa, tudi plača. Ob odprtju se izkaže, da je v paketu blago, ki ga sploh ni naročil. Težave se začnejo, ko želi naslovnik paket vrniti in zahteva vračilo denarja.
Take pošiljatelje je namreč težko izslediti, opozarjajo na Policiji. Največkrat gre namreč za navidezna podjetja, ki uporabljajo lažne naslove in telefonske številke, tudi slovenske, so najverjetneje nekje v tujini, pravi lastnik številke pa sploh ne ve, da jo uporablja še kdo drug. "Takih telefonskih številk ni mogoče povratno kontaktirati, ker delujejo iz tujine, prav tako se sled za denarjem izgubi," svarijo na Generalni policijski upravi.
Gre za širši mednarodni pojav, povezan z rastjo spletnega nakupovanja in čezmejne spletne trgovine, s katerim se soočajo tudi drugi poštni operaterji in dostavna podjetja v Sloveniji in tujini, so nam pojasnili na Pošti Slovenije, kjer poudarjajo, da Pošta Slovenije kot izvajalec poštnih storitev ne prodaja blaga in ne nastopa v vlogi trgovca, temveč zagotavlja storitev prenosa in dostave pošiljk. "Zato ni pristojna za ugotavljanje, ali je bila posamezna pošiljka naročena, niti za presojanje zakonitosti poslovanja pošiljateljev."
Paketa s pozivom za plačilo niste dolžni plačati
Na Tržnem inšpektoratu so v preteklosti že prejeli in obravnavali prijave potrošnikov, ki so prejeli pakete z odkupnino, čeprav blaga niso naročili.
Če ste prejeli paket brez odkupnine, v paketu pa je priložen račun oziroma poziv za plačilo, ga niste dolžni plačati, prav tako se vam na takšno ponudbo ni treba odzvati in blaga niste dolžni na svoje stroške vračati. V tem primeru se pošiljka vrne pošiljatelju.
Zakon o varstvu potrošnikov določa, da nenaročene ponudbe blaga, storitev ali digitalne vsebine, ki potrošnika pozivajo k takojšnjemu ali odloženemu plačilu, niso dovoljene. "Potrošnikom svetujemo, da pred prevzemom in plačilom paketa preverijo, kdo je pošiljatelj in ali so blago dejansko naročili. Če paketa niso naročili, naj ga zavrnejo in ne plačajo," potrošnikom svetujejo na inšpektoratu.
Pred prevzemom pošiljke na Pošti Slovenije priporočajo, da prejemniki preverijo:
- ali so izdelek dejansko naročili,
- ali pričakujejo pošiljko od navedenega pošiljatelja,
- ali obstaja obveznost plačila ob prevzemu,
- ali je spletna trgovina, pri kateri so nakupovali, verodostojna.
Priporočajo tudi, da o pričakovanih pošiljkah obvestite druge člane gospodinjstva, ki bi lahko paket prevzeli namesto vas. Policija ob tem svetuje, da se seznanite z načini spletnih goljufij ter ne prevzemate paketov, ki jih niste naročili, in ne plačujete odkupnin, če paketa niste naročili.
"Kadar je Pošta Slovenije s strani naslovnika pošiljke seznanjena s sumom, da gre za nenaročeno pošiljko oziroma domnevno prevaro, o tem obvesti pošiljatelja ter ga pozove, da primer preveri in sprejme ustrezne ukrepe za njegovo razrešitev v sodelovanju s svojimi poslovnimi partnerji oziroma spletnimi trgovinami," so nam še odgovorili s Pošte Slovenije.
Kaj naj storim, če sem goljufivo pošiljko že plačal?
"Če je potrošnik paket že plačal, priporočamo, da shrani embalažo, podatke o pošiljki in dokazilo o plačilu. Če je pošiljatelj znan, lahko od njega zahteva vračilo plačanega zneska," predlagajo na inšpektoratu, kjer prav tako opažajo, da se pri takih goljufijah pogosto izkaže, da dejanskega pošiljatelja ni mogoče ugotoviti oziroma gre za podjetja iz tujine.
"Če identitete podjetja ni mogoče ugotoviti, zoper neznanega kršitelja ni mogoče voditi inšpekcijskega postopka," pojasnjujejo na inšpektoratu, kjer v okviru svojih pristojnosti obravnavajo le primere, ko potrošnik poda prijavo za podjetje, ki ima sedež v Sloveniji, a podjetju tudi Tržni inšpektorat podjetju ne more naložiti vračila že plačane kupnine.
Če identitete podjetja ni mogoče ugotoviti, zoper neznanega kršitelja inšpektorat ne more voditi inšpekcijskega postopka.
Prav tako s podatki o naročilih, pogojih prodaje ali drugih okoliščinah poslovnega razmerja med prodajalcem in kupcem ne razpolaga Pošta Slovenije, zato ne more odločati o vračilu kupnine ali reševati sporov glede dobavljenega blaga.
Kam naj prevaro prijavim?
Če ste žrtev prevare, zadevo prijavite na pristojno oziroma najbližjo policijsko postajo ali elektronsko prek predpisanega obrazca na spletnem portalu eUprava, posredujete konkretne podatke (podatki oškodovanca, kraj in čas dejanja, podatki o dejanju in morebitnem storilcu), pozivajo na GPU.
Pošta Slovenije v primerih uradnih postopkov nato lahko sodeluje s pristojnimi organi in jim posreduje potrebne podatke. Na podlagi prijav oškodovancev je Pošta Slovenije z organi pregona v okviru predkazenskih postopkov v preteklosti v zvezi s tovrstnimi primeri že sodelovala.
V primerih, ko ima prodajalec sedež v Sloveniji, se lahko za pomoč obrnete tudi na Tržni inšpektorat. Če pa se prodajalec nahaja v državi EU, na Norveškem, Islandiji ali v Združenem kraljestvu, pomoč nudi Evropski potrošniški center Slovenija (ECCNET-SI@ec.europa.eu). V primerih nakupa oziroma poslovanja s prodajalcem iz tretje države pa se lahko potrošnik za informacije in pomoč obrne na pristojne organe v državi prodajalca.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.