Preventiva, preventiva! Za svoje zdravje lahko ogromno storimo sami

Bolezni srca in ožilja in različna rakava obolenja so bila vzrok za skoraj tri četrtine vseh smrti v Sloveniji in še to - leta 2015 smo v Sloveniji največ sredstev, kar 1,8 milijarde evrov, namenili za storitve kurativnega zdravljenja, najmanj, 87 milijonov evrov, pa za preventivo in javne zdravstvene storitve.

To so številke, za njimi stojijo ljudje. Vsi, ki sestavljajo naš zdravstveni sistem. Od pacientov in njihovih spremljevalcev do zdravnikov, medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, zobozdravnikov in kirurgov, pa tudi ljudi, ki bedijo (oziroma vsaj naj bi) nad tem, da sistem (kolikor toliko) dobro deluje.

Danes obeležujemo svetovni dan zdravja. Letos poteka pod geslom "Zdravje za vse" in poudarja univerzalnost in dostopnost zdravstvenega varstva, izboljšanje zdravja za vse in zmanjšanje neenakosti v zdravju. Pa je res slovensko zdravstvo dostopno vsem? 

"Dostopnost ni absolutni pojem, saj 100-odstotna dostopnost ni zagotovljena nikomur. Vedno je seveda tudi odraz socio-ekonomskih razmer ter političnih in finančnih prioritet," je ob tem opozoril Tit Albreht z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). 

Prav tako moramo upoštevati dostopnost do dolgotrajne nege in oskrbe, dostopnost do paliativne oskrbe ter nege ob koncu življenja. Pri slednjih treh je v Sloveniji še veliko odprtega, urejanje in financiranje teh področij pa je v rokah politike na ravni države. Za vsa tri področja bo nujno poskrbeti v kratkem, saj je že čutiti boleč primanjkljaj na teh področjih, ki neupravičeno finančno bremeni bolnike in svojce, opozarjajo na NIJZ.

Slovenija po njegovih besedah še nekaj prostora za zviševanje izdatkov za zdravstvo glede na stanje v gospodarsko primerljivih državah, prav tako je pri nas velik potencial za podaljšanje zdravih let življenja, če bi povečali izdatke za zdravstvo. Po njegovih besedah smo v Sloveniji zelo čustveno navezani na geografsko dostopnost bolnišnic. A je pri tem prepogosto poudarek na geografski, torej fizični dostopnosti, premalo pa na kakovosti storitev.

Informacije, informacije in še enkrat - informacije

Za odgovor o dostopnosti storitev smo (za spremembo) povprašali tudi posameznike, ki šele vstopajo v zgoraj omenjeni zdravstveni sistem - študente medicine in dentalne medicine, ki bodo v prihodnosti krojili podobo slovenskega zdravstva.

Ne glede na to, da so nekateri šele na začetku svojega šolanja, so že močno vpeti v sistem, poznajo njegove dobre in slabe strani, predvsem pa si že sedaj želijo pomagati ljudem - da bi jih pač čim manj potrebovalo njihovo pomoč.

"Čakalne dobe so dolge in tega problema se vsi zavedamo. In ena od rešitev je gotovo prav preventiva, preprečevanje bolezni, s katero se ukvarjamo tudi v našem društvu," je na to dejal študent 3. letnika medicine Domen Lenarčič, aktivni član Društva študentov medicine Slovenije, ki s številnimi projekti opozarja državljane na pomembnost preprečevanja različnih bolezni.

Na nekatere najbolj pogoste, med njimi že omenjene srčno-žilne in rakava obolenja, se da v veliki meri namreč vplivati z zdravim načinom življenja in zdravljenjem pridruženih bolezni, zato je pomembno, da čim več ljudi izve, kako srčno-žilne bolezni nastanejo in kako se jih da preprečevati.

Podobno je pri zobozdravstveni oskrbi. Seznam storitev, ki zahtevajo dodatno doplačilo, raste in krajša se tisti z brezplačnimi zobozdravstvenimi storitvami.

"Stomatologov je absolutno premalo. Pa tudi zobna higiena Slovencev je slaba. Na področju ustnih bolezni (med katere spadajo vnetje dlesni, parodontalna bolezen in druge) smo po statistiki izgube zob kot kazalnika na tem področju med tremi oziroma četrtimi najslabšimi v Evropi. Bolezen lahko doleti tudi do 50 odstotkov populacije, zato je prostora za napredek še veliko, do izboljšanja namreč ne prihaja tako kot pri ostalih področjih, ker so spremembe nepovratne," dodaja Aneli Cebek, študentka 3. letnika dentalne medicine.

Ob tem sicer poudari, da pa smo na področju zobnih bolezni, med katere spada zobni karies, v zadnjih letih med najboljšimi v Evropi, predvsem na račun truda zdravstvenih delavcev, ki delujejo na preventivi in osveščanju otrok, pa tudi v zahvalo osveščenim staršem, ki dnevno skrbijo za zdrave zobe svojih otrok.

Preventiva je najboljši zdravnik

Največ za to, da zdravniških storitev sploh ne bomo potrebovali, lahko torej storimo kar sami, če pridobimo dovolj informacij in upoštevamo nasvete, skratka - delujemo preventivno.

"Mi vsem starostnim skupinam nudimo priložnost, da nas vprašajo, kar koli želijo. Nudimo izobraževanja o srčno-žilnih obolenjih, izvajamo meritve krvnega sladkorja, krvnega tlaka, holesterola in gleženjskega indeksa ter nudimo ljudem koristne nasvete glede zdravega načina življenja," je dodal Lenarčič. 

Slovenci - sploh mlajši - so zelo dovzetni za različne nasvete, s katerimi zdravstveni delavci poskušajo izboljšati počutje, pravijo študenti medicine in ob tem vabijo na Krog zdravja, ki bo na Prešernovem trgu že tradicionalno potekal v sredo, 18. aprila, od 10. do 18. ure. 

"Imeli boste možnost brezplačnih meritev krvnega sladkorja, holesterola, pritiska, gleženjskega indeksa, krvnih skupin, določali pa bomo tudi telesno sestavo. Poleg tega pa vam študenti medicine tam nudimo tudi strokovno svetovanje glede prehrane, gibanja, zdravega življenjskega sloga in kaj storiti v primerih, ko vas doleti kateri od zapletov bolezni srca in ožilja. Prisoten bo tudi zdravnik, zaupali mu boste lahko svoje simptome in se posvetovali z njim," je na dogodek povabil Matej Grižančič, študent 2. letnika medicine.

In če smo že začeli s statistiko, z njo še končajmo. Ste vedeli, da na svetu vsako minuto umre 33 ljudi zaradi srčno-žilnih bolezni? Da se ateroskleroza, proces kopičenja holesterola iz krvi v stenah žil odvodnic, začne že v rani mladosti? Da dva od treh ljudi s sladkorno boleznijo umreta zaradi srčno-žilnih bolezni?