Velikokrat oseba z olajšanjem, da je končno našla nekaj poučnega, ob takšnem scenariju klikne na povezavo in igro namesti na družinsko tablico. Otrok se z njo zamoti, starši pa so zadovoljni, ker se ob tem rade volje uči.
A čez nekaj dni se pojavi sprememba - otrok želi igro igrati vedno pogosteje, ob omejitvah postaja nemiren in razdražljiv. Ko starši preverijo, kaj pravzaprav igra, hitro ugotovijo, da igra sploh ni izobraževalna, temveč neprimerna, z agresivnimi elementi in vsiljivimi oglasi, ki se neprestano pojavljajo in otroka spodbujajo h klikanju.
"Cenjeni strokovnjak o aplikaciji v resnici ne ve ničesar – nekdo je z umetno inteligenco zlorabil njegovo podobo in glas. Vi pa ste v dobri veri otroku ponudili igro, ki je neprimerna in zasnovana tako, da pritegne pozornost za vsako ceno," opozarjajo pri Informacijskem pooblaščencu.
Ko lažne novice zlorabijo naše zaupanje
Takšni scenariji so v zadnjem času vedno bolj pogosti, prikazujejo pa nevarnost t. i. "deepfake" prevar, ki ciljajo na najšibkejše točke posameznika, kot na primer v opisani zgodbi, ki cilja na željo staršev, da bi otrokom ponudili varno in kakovostno vsebino.
Gre za uporabo umetne inteligence, ki lahko na podlagi obstoječih posnetkov ustvari zelo prepričljive ponaredke glasov, obrazov ali celotnih videoposnetkov. Takšni ponaredki postajajo vedno bolj prepričljivi in jih je včasih težko prepoznati tudi ob pozornem poslušanju ali gledanju.

Posledice pa so lahko za posameznika zelo boleče - od izgube denarja in kraje osebnih podatkov do namestitve virusov, ki lahko trajno nadzirajo ali zaklenejo napravo. Pogosto so takšni posnetki namenjeni tudi podajanju neresničnih, zavajajočih ali nepreverjenih informacij.
Kako se ubraniti pred posnetki, ki so videti povsem resnični?
"Bodite pozorni na ime profila ali kanala tik nad videoposnetkom oziroma novico. Prevaranti namreč posnetke pogosto širijo prek sponzoriranih oglasov z lažnih profilov, ki imajo povsem nesmiselna imena, nimajo sledilcev ali pa so registrirani v tujini," svetujejo pri Informacijskem pooblaščencu.
Ob tem pa naj osebe uporabijo tudi iskalnik in vpišejo ime strokovnjaka oziroma iskano novico, dodajajo. Če namreč o tem na spletu ni nobenega drugega verodostojnega vira (novice, članka, uradne objave), gre lahko za prevaro.
"Ne kliknite neposredno na povezave, ki so priložene oglasu ali videoposnetku. Če vas igra ali aplikacija res zanima, jo poiščite v uradni trgovini z aplikacijami," še pravijo. Tudi tam se lahko sicer pojavijo zlonamerne aplikacije, vendar pa so uporabniške ocene in opozorila pogosto dober pokazatelj morebitnih težav.
Kaj pa, če gre vseeno kaj narobe?
"Če sumite zlorabo identitete ali prevaro, dogodek čim prej prijavite Policiji," svetujejo pri pooblaščencu. Za vprašanja o obdelavi osebnih podatkov (tudi s pomočjo umetne inteligence) pa se lahko posamezniki obrnejo tudi nanje, na: (01) 230 97 30 (pon–pet, 9.00–12.00) ali gp.ip@ip-rs.si.



































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.