12 članov Petrolovega nadzornega sveta bo namesto 85 milijonov tolarjev, toliko bi namreč nadzorniki dali sami sebi, dobilo 71 milijonov, torej približno šest milijonov tolarjev nagrade na člana. "To ni nagrade, to je plačilo za dober nadzor," pojasnjuje predsednik nadzornega sveta Petrola, Miran Mejak. Na primer, družba Gorenje ima podobne poslovne rezultate kot Petrol, pa vendar je njihov 10-članski nadzorni svet dobil 22 milijonov tolarjev, torej vsak dober milijon. Sicer pa so, tako v Petrolu kot že prej v Mercatorju, nagrade znižali zaradi predlogov Kapitalske in Odškodninske družbe. "Mene nič ne moti, da so jih znižali. Lahko jih celo še bolj znižajo," dodaja Mejak.
Člani uprave se svojim nadzornikom nočejo zameriti in se v njihova izplačila praviloma ne vtikajo. V Mercatorju, na primer, pravijo, da je v zadnjih petih letih nadzorni svet s svojim delom pomembno pripomogel k njihovi uspešnosti, zato menijo, da so upravičeni do ustreznih nagrad. Njihovo višino prepuščajo delničarjem in zakonu. Prav tako država. "Če se bo izkazalo, da izvršni model plačevanja nagrad članom nadzornega sveta negativno vpliva na konkurenčnost gospodarstva in gospodarsko rast, bo vlada predlagala ustrezne ukrepe," pojasnjuje gospodarska ministrica Tea Petrin.
Za zdaj torej velja, delničarji, ki se z nagradami nadzornikov ne strinjajo, lahko na skupščini podajo nasprotni predlog. Če ta ni sprejet, pa še vedno lahko vložijo izpodbojne tožbe.
