Preživel je pekel

Na ladjo se je vkrcal pri Gibraltarju. Prvi tovor so odpeljali v Romunijo. V Črnem morju so iz Konstante odpluli v Odeso. Potem so iz Ukrajine odpluli skozi Sueški prekop do Šrilanke, se spominja Borut Škrbec. "Vsak dan sem delal na palubi, barval, pometal, čistil in na mostu vozil ladjo, no, se jo učil voziti." Od Šrilanke so odpluli proti Argentini. 35 dni brez kopnega. Potem do brazilskega pristanišča Rio Grande. Prečkali so Atlantski ocean in odpluli proti Alžiriji. Od tam nazaj čez ocean do ZDA v Novo Anglijo, Portsmouth. Pot so nadaljevali v Baltimore, ki je bilo njegovo zadnje pristanišče pred nesrečo. "Tam smo vkrcali nevaren premog, ki smo ga morali odpeljati v Indijo." Na sredini Atlantskega oceana, 2000 kilometrov od kopnega, je ob 8. uri zjutraj na ladji eksplodiralo.

Bili so predaleč, da bi lahko s helikopterjem izpeljali reševanje. Naposled so ga rešili ameriški marinci, ki so proti ladji poslali letalo z zdravstveno ekipo. "Devet ur je minilo, preden so prišli. Stiskal sem zobe, teh trenutkov ne bom nikoli pozabil, vsaka sekunda je trajala kot ura." Na ladji je ostal še tri dni, preden ga je dosegel portugalski helikopter, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Tam je naslednja dva meseca preživel v komi. Ko se je zbudil, je imel le še 55 kilogramov. Rehabilitacija je bila dolga. Vse se je moral naučiti na novo. "Pozabil sem, kako hoditi. Pozabil sem, kako pisati. Pozabil sem, kako mi je ime."

Ko se je vrnil v Ljubljano, je prestal 12 operacij. Poleg družine so mu podporo nudili tudi prijatelji. Eden od njih je Marko Turk iz Izole. "V tej nesreči sta umrla dva človeka. 20 metrov je moral plezati po ladji, medtem ko je živ gorel in nekako se mu je uspelo rešiti, zame je heroj."

Borut je z močno voljo pregnal črne oblake. S svojo zgodbo želi danes motivirati ljudi, da vztrajajo in najdejo notranjo moč tudi takrat, ko mislijo, da nimajo več izhoda.

Če ste oddajo zamudili, si jo lahko ogledate na Voyo.