Slovenija

KOMENTAR: Preživetje s kuponi

Ljubljana, 27. 09. 2022 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Alenka Arko
Komentarji
41

Če si dovolj spreten in imaš čas naštudirati različne pike in akcije in popuste, lahko pri kilogramu kave privarčuješ skoraj 6 evrov. Tudi pri drugih izdelkih. Profesor asistent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani nam je pripovedoval, da lahko tako na leto prihrani tudi do 1500 evrov. Je pa res, da je ekonomist in da so mu kupončki in akcije strast in hobi že od otroštva.

Alenka Arko
Alenka Arko FOTO: Urša Premik

"Nikoli si nismo mislili, da bomo morali razmišljati o tem, kaj koliko stane." 

Povprečna slovenska družina, malo nadpovprečna le v tem, da so trije otroci. Še do pred nekaj meseci pri nakupih niso posebej pazili na cene. 

Srednji razred, ki se je še včeraj počutil relativno varnega, nakupi, položnice, kljukica, obleke, potrebščine za šolo, kljukica, malo morja, pa kakšna smučarija, kljukica.

Zdaj se to podira.

Pa ne samo to, vedno več je ljudi, ki so bili še včeraj srednji sloj, vsaj to, kar pri nas velja, da je srednji sloj, danes pa morajo stati v vrsti za pomoč Rdečega križa, Karitasa in drugih nevladnih organizacij.

Od januarja narašča število tistih, ki prosijo za pomoč, kljub temu da delajo, so zaposleni. Po podatkih ene izmed dobrodelnih organizacij je takšnih že več kot 70 odstotkov.

Junija smo sami kupili košarico naključno izbranih živil, tistih, ki jih običajno kupujemo vsi. Kruh, mleko, olje, solato ... Cena je bila takrat nekaj čez 30 evrov. Povsem enake izdelke smo kupili septembra. Cena je bila višja za nekaj manj kot tri evre. Okoli 10 odstotkov torej.

Kaj pa se zgodi, če primerjamo cene zdaj in pred enim letom? Samo kruh se je recimo podražil za skoraj 20 odstotkov.

Če sem vtaknemo še položnico za energijo, ki smo jo po naključju videli, ker se je plačniku zdela povedna in srhljiva napoved, kaj bo v prihajajočih mrzlih mesecih. V času poletnih dopustov, ko jih praktično ni bilo doma, je bila čista poraba za okoli 18 evrov, znesek na položnici pa je bil 120 evrov.

Ampak mi smo pri cenah hrane.

Poglejmo verigo. Pridelovalci, predelovalci, trgovci.

Prvi v verigi, kmetje. Nekateri so seveda zelo premožni, zemljo obdelujejo s pametnimi traktorji, ki imajo GPS-navigacijo, večina kmetov v Sloveniji sicer ne spada v ta razred.

Pšenica
Pšenica FOTO: Shutterstock

Je pa bilo letos, prvič po daljšem času, njihovo leto. Letina je bila dobra. Cene, pšenice na primer,  so se zelo dvignile. Tudi za več kot 70 odstotkov.

In če so še včeraj ceno pšenice kmetom določali predelovalci, mlinarji, peki, se je letos zgodba obrnila. Kmetje so lahko prodali po ceni, ki so jo želeli.

"Prvi in drugi se izsiljujemo."

Tako resignirano pravi dolgoletni direktor predelovalnega podjetja. Ki pa je, skupaj še z nekaj drugimi velikimi predelovalci, predmet preiskave. Ker da so se lani  dogovorili za ceno, ki so jo ponudili kmetom za odkup žita. Kmetje so letos v povsem drugačnem položaju, karte tokrat držijo v rokah oni.      

Morda bodo sami povedali drugače, znajo pojamrati, trditi, kot je tudi dejal eden izmed njih, da na koncu leta ne naberejo ... za eno večerjo.

Vsaj za letos, tako strokovnjaki, to ne velja.

Potem so trgovci.

Marže so poslovna skrivnost. Naši trgovci sicer pravijo, da marže znižujejo, da ne bi prenašali celotnega dviga cene nekega izdelka samo v cene izdelkov na policah.

Tudi če je tako, štartajo z visokega. Slovenija, recimo, tako so pokazali primerjalni izračuni, je imela leta 2008, torej v času globalne finančne krize, v povprečju najvišje marže v Evropi!

Študija Urada za makroekonomske analize in razvoj kaže, da so lani imeli trgovci s hrano blizu ali pa kar rekordne dobičke. In tudi marže. Najvišje v zadnjih 13 letih.

Podražitve
Podražitve FOTO: Shutterstock

Kmetje, predelovalci, se zavzemajo za razrez cen, za jasen prikaz, koliko na primer pri štruci kruha kdo dobi. Trgovci so doslej temu nasprotovali, mnenje pa počasi spreminjajo tudi sami.

Nova kmetijska ministrica vidi eno izmed rešitev v vzpostavitvi jasne prehranske verige, kjer bi bila razmerja vnaprej določena, urejena. To bi dalo relativno varnost tako pridelovalcem kot, najverjetneje, tudi nam kupcem. Vmes so prišli podatki popisa košarice najcenejših živil in razjezili vse po vrsti. In tako naprej. Trenutno pri nas še vsak vleče v svojo smer. 

Medtem pa na drugem koncu prehranjevalne verige, kjer živijo predatorji, to so investicijske banke, skladi, naftne multinacionalke ... služijo milijarde.  Še nikoli nismo zaslužili toliko, ne vemo, kaj bi z denarjem, tako je bilo že lani slišati iz vrst naftnih družb. Exxon je zaslužil več kot Bog, tako je komentiral ameriški predsednik Biden.

V filmu Big Short, Velika poteza, ki razlaga, kako se je finančni zlom začel s kopičenjem slabih hipotek, je prizor, ko se mlada bančnika hvalita, kako prodajata ljudem, ki niso kreditno sposobni, tudi po več stanovanj. Dejanje, ki načeloma ni bilo v skladu z zakoni. Eden izmed finančnikov, ki to posluša, je osupel, kolega vpraša, zakaj vendar vse priznavata? Kolega pa mu odgovori: "Saj ne priznavata, hvalita se."

Naše položnice bodo šle gor, elektrika, ogrevanje ... Štirje naftni giganti pa so imeli 20 milijard dolarjev dobička. Na četrtletni ravni.

Neverjetno je dogajanje na borzah elektrike. O tem je v podcastu svoje stranke govoril nekdanji grški minister Janis Varufakis. Razlaga, da se cene elektrike dvigujejo, vse odkar je Margaret Thatcher privatizirala elektro podjetja, z obljubo seveda, da bo cene zdaj uravnaval trg. Nekaj let kasneje je podoben model vzpostavila Evropska unija.

Poglejmo primer delovanja, ki ga opisuje Primož Cirman.

Denar leti
Denar leti FOTO: Thinkstock

Največji avstrijski dobavitelj energentov se je čez noč znašel pred propadom, dva milijona Dunajčanov je v skrbeh, kaj bo z njihovo preskrbo. Za težave so krive cene elektrike na borzi. Konec avgusta je bila megavatna ura elektrike na borzi v Nemčiji 900 evrov, v Franciji pa celo 1000 evrov. Lani ob takem času je bila cena megavatne ure okoli 85 evrov!

Cirman opozarja, da ta gromozanski dvig cene nikakor ni le posledica vojne v Ukrajini, ampak gre za pohlep tistih, ki kujejo velikanske dobičke na račun prebivalcev Evrope.

In še ena zgodba.

Kmetje pri nas, pa tudi drugod, bi vsi povedali enako, največje težave imajo zaradi astronomskega dviga cen mineralnih gnojil. Od 170 evrov za tono, pa tudi do tisoč evrov. 

Spletni časopis Intercept razkriva, na primeru Združenih držav Amerike, kako so cene teh gnojil izjemno zrasle. Ameriški proizvajalec mineralnih gnojil je uspel z lobiranjem, ki ga je stalo več milijonov evrov, z ameriškega trga izriniti druge proizvajalce, v ZDA je največ izvažal Maroko. Ko je vlada uvedla višje carine, je ameriško podjetje kmalu nadzorovalo 90 odstotkov trga. Ker pa so ves profit usmerili v  izplačilo dobička in ne v obljubljeno gradnjo novih tovarn, je gnojil seveda premalo, cene pa lahko divjajo.   

Evropska unija zdaj počasi ugotavlja, da nas čaka težka jesen. Da lahko obup ljudi pripelje na ulice, še bolj potisne na desno, ali pa, Bog ne daj, na levo. 

Zato poskuša z uvedbo nekakšnih ukrepov za omilitev stanja, za omilitev pomanjkanja, preprečitev prekinjanja dobavnih verig.

Financial Times, ki mu v Bruslju ljubkovalno rečejo Ef Te in ki je glasilo in zagovornik velikega kapitala, je že bil plat zvona. Delodajalci da so zelo zaskrbljeni, če bi morali razkrivati občutljive poslovne podatke, beri dobičke, ali pa celo, da bi jih silili, naj dajo na trg na razpolago izdelke iz zalog, da bi preprečili pomanjkanje, uravnavali cene. 

To bi bila ukinitev prostega trga, pravijo. Kar naenkrat se bojijo strahot državnega intervencionizma oziroma hobotnic planskega gospodarstva, kot se je v komentarju zafrkaval Boris Dežulović. In ob tem spomni, da se nekako niso bali intervencij države, beri, milijardnih vložkov našega denarja, ko so banke in druge finančne institucije propadale zaradi svojega pohlepa. Takrat so pozabili na svoj priljubljeni, domnevno vsemogočni trg.

Mi pa bomo še vedno krivili vojno v Ukrajini, sušo in podobne naravne pojave.

Ali, kot je že nekoč dejal tesni sodelavec nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame, v prostem prevodu: "Nikoli ne dovoli, da bi šla dobra kriza v nič."

Seveda je za inflacijo, podražitve, kriva tudi vojna v Ukrajini, toda po nekaterih ocenah je vsaj polovica dviga cen zaradi različnih špekulacij. 

Mi tudi nismo pozabili, da so časopisni naslovi že precej pred izbruhom vojne v Ukrajini napovedovali višje cene hrane, energentov.

Koliko ljudi bo torej pred izbiro zmrzovati ali stradati?

Humanitarna organizacija Oxfam je izračunala, da so energetski koncerni, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, v zadnjih 50 letih v povprečju zaslužili 2,8 milijarde dolarjev na dan.

Vse svetovne humanitarne potrebe na svetu bi lahko pokrili z dobičkom, ki ga pridelajo v 18 dneh (Dnevnik, 20. 9.).

Medtem so tudi police dobrodelnih organizacij pri nas vse bolj prazne. Prihajajo pa vedno novi ljudje, ki prav mogoče, da so še včeraj bili med tistimi, ki so pravičniško bentili o tistih, ki izkoriščajo socialno državo, socialne pomoči in tako naprej. 

Prišli bodo prvič, nekoliko v sramu, sklonjenih glav, po nekaj moke, olja, testenin. Je pametno, da je sram njih, ne pa tistih pohlepnih barab, zaradi katerih bodo lačni?

Ali prosto po Marcelu Štefančiču, smo res vsi v istem čolnu? Dajte no ...

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (41)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

noft
27. 09. 2022 20.34
-2
Ampak res paše tale Alenka Arko v koruzo.
Evelinca12
27. 09. 2022 12.16
+6
Se vidi, da vecina komentatorjev ni prebralo clanka! Clanek govori oziroma nakazuje kaj se dogaja globalno po svetu sploh na borzah in kako si gigantje manejo velike miljardne zasluzke. Tukaj pa razen “stumfeta” poste o kuponih in nasih trgovcih 😃
stumfeta
27. 09. 2022 10.34
+8
Đizs, Slovenci smo res funkcionalno nepismen narod. Štirje stavki o kupončkih kot uvod v nekaj večjega, kot nakazovanje na večje težave, večina komentatorjev pa samo o kupončkih in kaj se da dejansko z njimi pršparat. Pa nč čudnga da smo kjer smo.
+2
hitre blagajne naj raj uvedejo, do 6 izdelkov, ne pa te nebuloze. Na self blagajno ti pridejo s polnimi vozički, potem pa to razporedijo na tri račune, da lahko vnovčijo popuste. Po 10 min so na blagajni...norišnica.
Anatina
28. 09. 2022 08.18
+2
Glede hitrih blagajn se strinjam, ne pa tudi s self blagajnami, zaradi katerih prodajalke izgubljajo svoje službe. Jaz nakupujem 1x na mesec, seveda takrat tudi uporabim kupončke, če imam kakšnega pri roki, in ja, takrat pridem na blagajno s polnim vozičkom, saj nakupujem za 3-člansko družino, za cel mesec. Res sem 10 minut na blagajni (nikakor ne na self blagajni, ker podpiram zaposlovanje blagajničark), ampak sem tam le 1x na mesec in tam takrat potrošim tretjino plače, medtem ko morajo nekateri drugi vsak dan letet tja po sveže žemljice in se jezijo, ker morajo počakati v vrsti.
periot22
27. 09. 2022 10.04
+9
Nikoli mi ni trgovina dirigirala kdaj pridem po nakupih. Kuponi so bolj za tiste ki so doma zraven trgovin.Jaz osebno najraje kupim vse eni trgovini ali dveh vse ostalo je samo letanje in izguba časa!
KVAJSTABO
28. 09. 2022 13.05
+1
Čas je denar, seveda za tiste, ki še delamo. In seveda, vse na enem mestu, če se le da.
Blisk Resnice
27. 09. 2022 09.54
+2
Mi kuponcke a lewaki bojo žrli ane? Vtaknte si jih!
Spužva
27. 09. 2022 09.51
+1
Vaša svoboda! 😊
petka5
27. 09. 2022 10.06
+0
kot da pod janezom smo pa imeli deflacijo... malo morgen... će takrat se je ogrooomno vse dražilo
Pajo_36
27. 09. 2022 11.35
ogormno, od 1. aprila do vsaj 15. maja elektrika za vsaj 70%, samo mediji so o tem samo enkrat poročali, like POPtv.
mungus
27. 09. 2022 19.13
+1
spužva....bluziš tja v 3 dni....pukl je zafural vse kar se je dalo....zdej pa cvilite tle gor !!!
Anatina
28. 09. 2022 08.22
+1
Elektrika je bila nekaj mesecev zaradi epidemije in posledičnega šolanja in dela od doma, cenejša. Spomladi je pa prišla nazaj na svojo normalno ceno. Zato je takrat bi preskok, ki pa še vedno ni bil tolikšen, kot je bil kakšen mesec ali dva kasneje. Pred korono sem plačevala okrog 60 eur na mesec, v času, ko je bila cena znižana, je bil račun pod 40 eur, zdaj je pa nekaj centov manj kot 120 eur. Poraba elektrike pa ves ta čas konstantna.
petka5
27. 09. 2022 09.39
+6
to je že res samo to vzame tudi čas - in tudi čas je denar..., še posebej če vzameš,da hodiš peš do teh raznoraznih trgovin s kupončki, da nimaš še dodatnih stroškov za bencin.
Anatina
28. 09. 2022 08.26
+2
Jaz uporabljam samo en kuponček, to je tisti, ki ob določenih dnevih nudi 10% ali več popusta na celoten nakup. Glede na to, da grem v trgovino le 1x na mesec, se potrudim, da grem na dan, ko trgovina nudi prej omenjen popust. V trgovino grem sicer z avtom, ker takrat kupim za poln voziček živil in drugega, kar potrebujemo, vseeno pa se zapeljem le do najbližje trgovine. Niti pod razno se mi ne da voziti se do 10 km oddaljenega nakupovalnega centra. Tja grem največ enkrat na leto, zaradi korone pa me tam niso videli že vse od oktobra 2019.
kiropraktik
27. 09. 2022 09.18
+8
Ekonomist s FDV?
dugi159
27. 09. 2022 09.15
+10
Trgovci imajo izobrazevanja kako izvleci zadnji euro iz zepa . Pa razne pike , pa kartice ...ti manjkajo pike pa se sekiras in kupujes , da bks v pol leta prihranil 20 eur . Pa guzva na blagajni , pa pika .. noben nebi smel imeti kartic . Aja pa nikol lacen it v trgovino
ŽigaLausegger
27. 09. 2022 09.15
+5
Katastrofa. Kam gre energija... V preračunavanje različnih akcij itd.... To bi moralo biti prepovedano, ker se po nepotrebnem kuri možganski potencial.
brezveze13
27. 09. 2022 09.08
+2
tale ekonomist krepko brca v temo kg kave je v povprečju pod 10€ on bi prišparal 6 € a ga vozi sosed od trg do trg jaz sem probal z raznimi akcijami in kupončki se ni izšlo sem imel stroška z lovljenjem teh popustov krepko več kot je bonus na te artikle ki znaša običajno do 15-20% cca nekaj centov ko na parkirišču avto štartaš je že 50 centov čez auspuh
lanyy
27. 09. 2022 09.00
+8
In nova svobodna vlada se pripravlja na zvišanje davkov . Seveda bo jemala tistim, ki delajo in dajala inštitutom, umetnkom, prijateljem iz okolice Novega mesta,... Plešimo, plešimo. Živimo finančno veliko slabše kot v koroni, ampak podpora golobnjaku se ne zamaje.
dugi159
27. 09. 2022 09.08
+0
Seveda ti je denar ostajal , saj so bile zaprte trgovine , zaprti smo bili v obcine ...nova 24 press ...
kiropraktik
27. 09. 2022 09.17
+0
dugi159
27. 09. 2022 09.25
+0
Ne , zivim blizu btcja , bile so odprte samo trgovine z zivili . Iz obcin pa nisi smel , na izlet , ali po drugih opravkih , razen v sluubo , ce imas se toliko spomina . Pisem zato , ker je v btcju sedaj vec ljudi , kot v zivilskih trgovinah , razumes , bogi
Anatina
28. 09. 2022 08.29
+2
dugi159, trgovine so res bile med korono zaprte, a pojedli smo toliko kot prej ali kasneje. Dostava hrane na dom je vedno delovala in hrana je bila tudi precej cenejša kot je danes. Meni se sicer živila ne zdijo predraga, ker vem koliko dela je z njihovo pridelavo. Seveda govorim o osnovnih živilih, kar zame ni kruh, temveč moka in kvas. Kruha ne kupujem, še manj kakšne žemljice in druga nezdrava polnila želodcev, kar dandanes imenujemo hrana.
Bolfenk2
27. 09. 2022 08.54
-1
Nizko smo padli v totalno revščino. Pa komaj 5 mesecev imamo Golobovo Svobodo. Če ta vlada konča mandat bomo živeli v votlinah in nabirali oreščke za preživetje. V Janševi diktaturi nam nič ni manjkalo.
dugi159
27. 09. 2022 09.04
+5
Ja pri jansi bi bilo vse 50%cenej ... ti pa si brihtol , no pa razlozi kako
Anatina
28. 09. 2022 08.31
+2
To je šele začetek. Večina ljudi danes še ni lačnih, naslednjo zimo pa bomo.
AlexReal
27. 09. 2022 08.50
+11
Prihranki do 1500 eur ? Ta mora biti bosa. Ali izračuni upoštevajo, da moraš imeti dovolj časa, avtomobil ter dovolj potrpljenja, da letaš iz trgovine v trgovino zato, da prihraniš par evrov pri enem nakupu? Kaj pa strošek kilometrine? Kako naj upokojenec , ki živi od cca 600 eur na mesec prihrani več kot 100 eur na mesec s takim letanjem?
bimmbolina
27. 09. 2022 09.04
+3
Seveda se da. Recimo imajo trgovine 10% popust ob določenih dnevih. In če recimo tedensko zapraviš tam več kot 100 eur, potem letno nanese kar precej. Recimo, ko grem v trgovino, nakupim na zalogo. Naslednjič grem, ko zaloga skopni. Pač nimam trgovine pred nosom in mi je škoda časa ter tudi goriva, da bi za vsako malenkost letela tja. Seveda pa, če v trgovinah pustiš manj, je manj tudi "prihranka", na račun popustov in podobnega.
Eastman
27. 09. 2022 09.45
+6
Npr. SPAR ima vsak petek in soboto akcijo -10% za nakupe nad 30€. Greš ,v trgovino v soboto, na zalogi kupiš kakšne izdelke kateri so v akciji in dobiš še 10% popusta na vse... Če sem zapravil 80 €, imam vsaj 8€ prihranka + še izdelki v akcijah... si lahko hitro na 15€ na nakup. In če pomnožiš s številom tednov v letu si že npr na cca 800 €
Anatina
28. 09. 2022 08.36
Ja no, cene goriva pa ne smeš upoštevat' pri izračunu, sicer se ti pa res ne izplača. 1.500 eur prihranka je na letnem nivoju res možen če tudi mesečno toliko potrošiš za nakupe. Tega mesečnega izdatka pa družina z manj kot tremi otroci ne dosega oziroma naj ga ob skrbnem ravnanju z denarjem ne bi dosegla.
Alen1982
27. 09. 2022 08.44
+5
Vsi pišejo kako se da prihraniti par eurov v tej trgovini, par v drugi. Ampak glede na to, da se voziš sem ter tja upam da v to vračunajo tudi ceno bencina in amortizacijo avtomobila. Potem pa me zanima dejanski prihranek?
Bpultimate
27. 09. 2022 08.34
+4
Inflacija je mesečno dvomestna, plače pa ves čas enake v Sloveniji. Dokler bo tako in se mi ne izplača delati za minimalca, ter poslušati nekega pohlepnega in živčnega nadutega šefa nekje v kakem slovenskem podjetju. Raje cuzam socijalno še naprej in živim bolje, kot tisti ki delajo za minimalno plačo to je DEJSTVO!
Bolfenk2
27. 09. 2022 08.59
+5
Žalostno ampak resnično. Vse lenuhe na socialni bi bilo treba nagnati na obvezna javna dela.
Stolček
27. 09. 2022 09.12
+7
Bolfenk, kaj to misliš na JU, pa razne fikusarje po občinah, agencijah in v parlamentu? Zaradi lenuhov ti nisi revež, ampak zaradi teh lenuhov, ki tvorijo birokracijo za mešanje megle. Ravno oni so ustvarili lenuhe. Sicer pa glej, da ne boš na koncu sam pristal na sociali, ker gospodarstvo in ekonomija bosta kolapsirali.
Potouceni kramoh
27. 09. 2022 08.33
+8
Naši familiji je super v tej rajski EU.Nimamo veliko ,v bistvu nimamo več nič, ker smo vmes obubožali na račun zgrešene politike EU in naše dežele.Ampak ko smo lačni jemo trgovske kupone in smo vsaj siti.Papir in karton kr fajn nasiti naše lačne trebuščke.
vvvilice
27. 09. 2022 08.32
+3
Kuponi so večinoma za stvari, ki jih ne kupujem. Tako da mi ne pomagajo.
vvvilice
27. 09. 2022 08.31
+13
Drago bo, in še veliko dražje. Vendar je veliko zemlje v Slo, ki je že bila obdelana in bi se jo dalo revitalizirati. Ni samo pšenica in meso. Veliko druge hrane je na voljo, sadja, zelenjave. Se peljem po vaseh, jabolka, slive, hruške ležijo po tleh, gnijejo. Se ne splača niti da jih kdo pobere. Bo prišel čas, ko se bo splačalo. Bo!
Celjan78
27. 09. 2022 08.35
+7
Namesto kruha po redni ceni, vzameš potico s kuponom in jo namažeš z zaseko