Sogovorniki so se strinjali, da formalizirana oblika ne bi bila najboljša za izvedbo tovrstnih posvetov, poleg tega pa izraz konvencija preveč spominja na izpeljavo Konvencije o prihodnosti Evropske unije, katere cilj je bila priprava osnutka ustavne pogodbe Evropske unije. Celovit pristop v okviru razmišljanj o prihodnosti Slovenije bo predstavljen septembra, ko se bodo razprave o tej temi predvidoma tudi začele.
Na pogovoru so se strinjali, da potreba po poglobljenem premisleku o nekaterih temeljnih vprašanjih, problemih in razvojnih dilemah Slovenije obstaja in da bi bile tovrstne razprave smiselne in potrebne.
Razprave bi potekale daljše časovno obdobje, neodvisno od vsakodnevnih političnih dogajanj in procesov, njihov namen pa bi bil spodbuditi razmislek v slovenski družbi o temeljnih razvojnih, socialnih in vrednostnih vprašanjih. Namen razprav bi bil pomagati nosilcem državne oblasti pri izdelavi stališč o posameznih vprašanjih, kakor tudi ponuditi predloge, ki bi utegnili koristiti ustanovam pri izvajanju njihovih nalog. Vnaprejšnje določanje roka izvedbe tovrstnih razprav ne bi bilo smiselno, kot tudi ne določanje končnega rezultata v obliki formalnega dokumenta.
Udeleženci pogovora so se strinjali, da bi bila tovrstna razmišljanja za Slovenijo koristna tudi zaradi spodbujanja kulture dialoga, ki je eden od temeljev konsenzualne demokracije. Koristna bi bila tudi zaradi odpiranja javnega prostora za razpravo o vprašanjih in dilemah, ki se tičejo vseh pripadnikov slovenske družbe.
