
Računsko sodišče je pregledalo učinkovitost upravljanja s pogodbami na ministrstvih med letoma 2005 in 2010, pri tem pa ugotovilo, da so bili za veliko pogodb sklenjeni aneksi, ki so povečevali vrednost naročil ali pa podaljševali roke za izvedbo. Zato je prvi namestnik računskega sodišča Tomaž Vesel opozoril, da kriza pri sklepanju pogodb, predvsem pri gradbenih naročilih, zahteva še večjo previdnost. Naročniki morajo biti še zlasti previdni na dejansko zmožnost ponudnikov za izvedbo javnega naročila.

Že zdaj se v gradbenem sektorju namreč oži konkurenca, po drugi strani pa bodo naročniki v neugodnem položaju, ko bo zaradi insolventnosti ali drugih vzrokov prišlo do nezmožnosti izpolnjevanja pogodb, kar posledično pomeni morebitno podražitev pogodbe ter podaljševanje rokov zaradi novih razpisov, opozarja Vesel. Rešitev vidi v boljši pripravi razpisne dokumentacije in pogodb. Več pozornosti bo treba po njegovem mnenju nameniti tudi dejstvu, da je instrumentov po sklenitvi pogodb, razen unovčenja kazni zaradi zamud, bančnih garancij in prekinitev pogodbe, dokaj malo.
Med drugim so pregledali pogodbe za izgradnjo pediatrične klinike, informacijskega sistema carinske uprave ter izgradnjo in vzdrževanje sistema e-uprava. Pri tem so ugotovili, da so bila pogodbena določila nejasna, da cena ni ustrezala dejanskemu stanju ali pa da ponujeni roki niso bili realni. Računsko sodišče ugotavlja tudi, da se instrumenti unovčenja bančne garancije ali pogodbene kazni ni uporabljalo v zadostni meri.
Bančno garancijo ali pogodbeno kazen uveljavili le pri odstotku vseh pogodb
Kar 64 odstotkov pregledanih gradbenih pogodb je bilo sklenjenih s klavzulo "ključ v roke" in povprečna vrednost teh pogodb je bila več kot desetkrat večja kakor vrednost pogodb, sklenjenih s ceno na enoto. Kljub omenjeni klavzuli so bili k četrtini teh pogodb sklenjeni aneksi, s katerimi se je povečala pogodbena vrednost. Polovica pregledanih pogodb s področja informacijske tehnologije je imela ceno določeno na enoto opravljenega dela, druga polovica pa v pavšalnem znesku. Pri tem je bil večji del storitev, ki so se plačevale po pavšalu, takšne narave, da ta plačila niso bila dovoljena glede na Zakon o javnih financah, saj niso odrazile dejansko opravljenih storitev.
Na vseh ministrstvih je bilo v pregledanem obdobju skupaj unovčeno le 30 bančnih garancij in zaračunano 457 pogodbenih kazni v skupnem znesku 8.531.549 evrov, kar pomeni, da sta bili bančna garancija ali pogodbena kazen uveljavljeni pri enem odstotku pogodb. Ugotovili so, da so naročniki kar pri 39 odstotkih pregledanih pogodb sklenili anekse, s katerimi so podaljšali rok izpolnitve pogodbe. Povečanje pogodbene vrednosti je bil razlog sklenitve aneksa pri 27 odstotkih pregledanih pogodb. Takšni aneksi so bili sklenjeni tudi pri pogodbah s klavzulo "ključ v roke".
Vesel izpostavlja še problem sodelovanja z odvetniki, ki kot zunanji izvajalci pomagajo pri upravljanju pogodb. Tako je denimo ministrstvo za zdravje leta 2008 plačalo več kot 280.000 evrov za storitve, ki bi jih sicer lahko izvajali tudi sami, saj imajo za to tudi zaposlene. Ker so morali odvetniki vse parafirati, je to povzročilo tudi zaostanke pri izvedbi naročil, ko se je takšna praksa v letu 2009 prekinila, pa je imelo ministrstvo težave celo pri pridobivanju dokumentacije od odvetnikov.

Preverjajo tudi morebitna kazniva dejanja
Skrbnikov pogodb je v državnih organih sicer kar okoli 1800, med njimi pa imajo nekateri tudi pomanjkljiva znanja iz določenega področja ali pa so preobremenjeni. Tudi zato prihaja do najemanja zunanjih izvajalcev. Prav pri gradbenih pogodbah je precej velik problem tudi dejstvo, da skrbniki pogodb le potrjujejo ugotovitve gradbenega nadzora, ti nadzorniki pa so večkrat povezani z izvajalcem, še dodaja Vesel. Zato po njegovih besedah računsko sodišče s pristojnimi organi preverja, ali je bilo v kakšnem primeru storjeno tudi kaznivo dejanje.
Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo ter ministrstvu za finance ugotovitev revizije danes še niso komentirali. Poročilo bodo najprej podrobno preučili, ministrstvo za zdravje pa se danes še ni odzvalo.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.