Dolg zastoj je danes pričakal voznike na štajerski avtocesti, kjer se je okoli sedme ure zjutraj zgodila prometna nesreča, v kateri je voznik tovornega vozila trčil v betonsko ograjo, se prevrnil in zagorel. Iz policije so sporočili, da so bili na kraju v 11 minutah, pri tem pa niso imel težav z dostopom. Reševalni pas je bil ustvarjen. Kaj pa se je dogajalo na štajerskem koncu v soboto? Vožnja v napačno smer, pa sprehod po odstavnem pasu, obračanje na sami avtocesti – in celo vožnja z električnim skirojem.
"To ni le neprimerno, ampak je tudi skrajno nevarno," pravi Matjaž Korošak, višji svetovalec Agencije za varnost prometa (AVP).
"Reševalni pas gasilcem pomeni vse, ker če gasilci ali reševalna vozila ne mormo priti na kraj intervencije, bo verjetno intervencija neuspešna," je opozoril Ožbej Škerbec iz Zavoda Reševalni pas.
Gneči na cesti se pogosto težko izognemo, zato je pomembno, da smo na pot pripravljeni. "Na pot se vedno odpravimo spočiti, tudi na daljšo pot vedno spočiti. Hidracija med vožnjo in pred vožnjo ... Pomembno je, da upoštevamo, da je potrebno čim več vožnje opravit s čim manj motilci," je naštel Korošak.
Med motilce pa je naštel uporabo telefona, prehranjevanje, kajenje, ličenje – te stvari je treba opraviti pred ali po vožnji. Med potjo pa se je, poudarja, treba osredotočiti le na cesto in volan. "Če tehtamo pol ure dodatnega časa na avtocesti ali pa čas, ki ga preživiš v bolnici z mavcem ali še kaj hujšega, mislim, da izbira ni prava," še dodaja Korošak.
In kdaj je treba vzpostaviti reševalni pas? "Kadar nam hitrost na števcu pade pod 60 kilometrov na uro. Takrat se začnemo razvrščati čimbolj na levo in čimbolj na desno stran," pravi Škerbec.
Spomnimo: pred 12 leti je moral gasilec preteči kar 20-minutno razdaljo, ki bi jo z avtom naredil v treh minutah, in prav zato je reševalni pas tako pomemben, saj za varnost v prometu največ naredimo udeleženci sami.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.