Predsednik AMZS Andrej Brglez je uvodoma pojasnil, da je nemška prometna zgodovina zelo dolga in da jo skozi ves čas spremlja polarizacija glede omejitev hitrosti. "Praktično vsakič, ko se v Nemčiji zamenja vlada, je znova na vrsti to vprašanje. Do zdaj se je tehtnica zmeraj obrnila v smer nasprotnikov zakona," je pojasnil Brglez.
Pri tem je dodal, da gre to verjetno pripisati močni nemški avtomobilski industriji, pa tudi ponosu. "Na neki način jih spremlja ponos, da je nekje v Evropi še zmeraj možno voziti brez omejitev," meni predsednik AMZS. A izpostavlja, da so zdaj razmere drugačne, saj se je tej že znani polarizaciji pridružila še polarizacija teh, ki "so za električne avtomobile, in teh, ki zanje niso".
Ali torej ta ekološki vidik predstavlja še dodaten pritisk na močno nemško avtomobilsko industrijo?
Brglez meni, da četudi je tako, je "avtomobilska industrija v Nemčiji stroj, ki ga ni mogoče premakniti". "In ta stroj se motivira ravno s prodajo koncepta uživanja v vožnji, ki je hitra, udobna in varna. In avtocesta je najbolj varna oblika," je povedal.
Raziskovalec mobilnosti sicer meni, da takšne uvedbe v Sloveniji ne bi bile smiselne. "Pri nas taka ideja ne bi šla skozi. Mi moramo hitrost dvigniti. Ne na avtocesti, ampak pri mestnem potniškem prometu in na vlakih," je pojasnil.
A ker to ni tako enostavno, je pomembno, da si postavimo ključno vprašanje: v kaj vlagati? "Strategija mora biti začrtana v eno smer, v katero ne sme, z izjemo korigiranj, posegati nobena vlada. Treba je torej vlagati v razvoj infrastrukture, ki bo pripravljena na razvoj nove mobilnosti," je zaključil Brglez.
KOMENTARJI (101)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.