Pri nas okoli 1000 oseb s HIV, petina jih za okužbo še ne ve

"Pripnimo si rdečo pentljo, na daljavo!" To je geslo svetovnega dneva aidsa v tem nenavadnem, z epidemijo zaznamovanem letu.

V Sloveniji smo do vključno 20. novembra zabeležili 28 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je šest manj kot v celotnem letu 2019 in manj kot v kateremkoli letu v obdobju zadnjih 10 let, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Po njihovih ocenah pri nas trenutno živi manj kot 1.000 oseb s HIV, od katerih pa jih približno petina ne ve za okužbo. Navkljub zgodbi o uspehu zato okužba s HIV ostaja pomemben javnozdravstveni problem, ki ga epidemija covida-19 še dodatno poglablja. 

Da bomo kos koliziji med HIV in covidom-19, ki je zmanjšal dostop do preventive, testiranja, zdravljenja ter servisov za okužene in bolne po vsem svetu, potrebujemo mobilizacijo vseh deležnikov, opozarjajo pristojni. Kot vsaka epidemija doslej je namreč tudi covid-19 povzročil in poglobil neenakosti v zdravju, pa tudi na drugih področjih. Zdravstvena kriza je najbolj prizadela najranljivejše. "Vse bolj se poglabljamo v socialno neenakost, ekonomsko neenakost, neenakost spolov. Postajamo vse bolj neenaka družba," je ob tej priložnosti izpostavila direktorica programa UNAIDS Winnie Byanyma. Danes 12 milijonov ljudi s HIV čaka na zdravljenje, 1,7 milijona ljudi pa se je v lanskem letu na novo okužilo, ker niso imeli dostopa do ključnih servisov. 

Je pa epidemija aidsa človeštvu dala pomembne lekcije, ki jih lahko uporabimo v boju zoper novo grožnjo – covid-19. "V situaciji, v kateri se nahajamo, se lahko veliko naučimo od epidemije aidsa, predvsem pa to, da ne smemo izgubljati časa za hiter odziv ter dostopnost do zdravljenja in cepljenja za vse," je dejala Evita Leskovšek z (NIJZ). 

Že pred pojavom covida-19 si je svetovna strokovna javnost za cilj postavila ustaviti epidemijo aidsa do leta 2030. Končati moramo socialne neenakosti in krivice, ki ljudi izpostavljajo okužbam, in se boriti za pravico do zdravja. Še nikoli ni bilo tako jasno, da potrebujemo univerzalno dostopnost do zdravja, ob tem poudarjajo na NIJZ. "Treba je ozavestiti ljudi, da med epidemijo ni varen nihče, dokler nismo varni vsi. Treba je eliminirati stigmo in diskriminacijo, ljudi pa postaviti v središče, jih poslušati in slišati, v vseh ukrepih temeljiti na človekovih pravicah in enakosti spolov. To je ključ za končanje obeh prepletajočih se epidemij," so opozorili. 

Trenutno krizo zato vidijo tudi kot priložnost in klic k prebujenju: "V prihodnosti je treba delati drugače, boljše in – skupaj." 

"Kako bomo uspešni pri zajezitvi pandemije covida-19, bo determiniralo tudi uspešnost obvladovanja pandemije aidsa. Ta nas je naučila, da smo lahko uspešni le v solidarnosti in polni vključenosti na vseh ravneh; na nivoju vlad, vseh resorjev, donatorjev, vseh organizacij, voditeljev, civilne družbe … In navsezadnje ima ključno vlogo pri zaustavitvi obeh pandemij vsak od nas, vsak posameznik, ki lahko prispeva, da svet postane boljši in varnejši," pojasnjujejo.  

Okužba s HIV v Sloveniji: med novimi primeri tudi sedemletnik

Kot že omenjeno, kar petina okuženih v Sloveniji za to ne ve. Zato je preventiva bistvenega pomena, sploh v skupinah z višjim tveganjem, še posebej med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. NIJZ izpostavlja izboljševanje dostopnosti do testiranja, promocijo pogostega testiranja in takojšnje zdravljenje oseb z diagnozo okužbe s HIV ter informiranje partnerjev o izpostavljenosti okužbi. 

Podatki o novih diagnozah okužbe s HIV za letošnje leto kažejo, da je bilo šest okužb med ženskami in 22 med moškimi. Pri slednjih jih je bilo 12 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), kar je najmanj v zadnjih desetih letih. "Relativno nizko število novih diagnoz in kasnih diagnoz okužbe s HIV med MSM je predvidoma posledica uspehov kombinirane preventive, predvsem dostopnosti testiranja in spremenjene kulture testiranja med MSM ter takojšnjega zdravljenja po diagnozi okužbe. Zgodnje zdravljenje je uspešnejše, izboljša kakovost in pričakovano trajanje življenja ter preprečuje prenos okužbe s HIV," je povedala Irena Klavs z NIJZ in dodala, da so glede na prijavljene primere novih diagnoz okužbe s HIV v začetku leta 2020 v Sloveniji živele 704 osebe s prepoznano okužbo. 

Med njimi je po podatkih Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana 649 (92 odstotkov) oseb prejemalo protiretrovirusna zdravila in med slednjimi jih je velika večina (626 oseb, 96 odstotkov) imela virusno breme nižje od mejne vrednosti (40 kopij/mL plazme), kar pomeni, da zaradi uspešnega zdravljenja ne morejo okužiti drugih.

Žal je bil do vključno 20. novembra aids diagnosticiran pri petih osebah, pri vseh je bila okužba prepoznana v istem letu. Umrla je ena oseba s HIV, a ne zaradi aidsa.

Prijavljen je bil tudi en primer okužbe s HIV pri sedemletnem otroku. Okužba je bila prenesena z matere na otroka, pred, med ali po porodu v letu 2013. "Da bi v prihodnosti preprečili rojstva s HIV okuženih otrok, moramo v Sloveniji čimprej uvesti presejanje nosečnic na HIV," zaključujejo na NIJZ.