Pri nas raste 627 milijonov dreves, lesna vrednost ocenjena na 21 milijard evrov

Na novinarski konferenci, ki je potekala v okviru osrednjega dogodka ob tednu gozdov 2019, je direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem predstavil kratek pregled delovanja ZGS, ki je od ustanovitve leta 1994 do danes prehodil pot tlakovano z uspehi, pa tudi krizami in izzivi.

'Državljani preko različnih funkcij gozdov pridobimo 300 milijonov evrov letno'

Kot največji izziv za javno gozdarsko službo je izpostavil naravne ujme - žledolom 2014, vetroloma 2017 in 2018 ter spremljajoče prenamnožitve podlubnikov. Poudaril je, da so slovenski gozdovi danes v boljšem stanju kot pred 25 leti, saj sta se povečala tako lesna zaloga kot letni prirastek, uspešno pa ohranjamo tudi sposobnost samodejne naravne obnove gozdov in varujemo biotsko pestrost gozdov, ki se kaže tudi v velikem deležu Natura 2000 območij v gozdovih.

Oražem je izpostavil tudi nekaj zanimivih statističnih podatkov in informativnih izračunov: "Danes v Sloveniji raste približno 627 milijonov dreves nad merskim pragom, ob predpostavljenem enakomernem prirastku jih vsako uro priraste novih 1000 kubičnih metrov. V četrt stoletja so lastniki gozdov posekali 90 milijonov kubičnih metrov dreves, zraslo jih je 188 milijonov kubičnih metrov, ocena vrednosti lesne zaloge dreves pa je v 25 letih zrasla iz 14 na 21 milijard evrov." 

"Javna gozdarska služba prebivalca Slovenije danes 'stane' približno 11 evrov na leto, zaradi strokovnega dela z gozdom se dviguje njegova vrednost – ocenjen ekonomski učinek za lastnike gozdov znaša 140 milijonov evrov letno," še pravi Oražem in dodaja: "Če poskusimo ovrednotiti še zagotavljanje in krepitev ekoloških in socialnih funkcije gozdov lahko zaključimo, da vsi državljani pridobimo približno 300 milijonov evrov letno. V 25 letih so torej lastniki gozdov svoj kapital oplemenitili s 3,5 milijardami evrov, vsi državljani pa preko nelesnih funkcij gozdov za 7,5 milijardami evrov,"

Izzivi prihodnosti: podnebne spremembe, invazivne tujerodne vrste, ...

Na koncu je izpostavil izzive, ki gozdove in gozdarstvo čakajo v prihodnosti. Med njimi prednjačijo podnebne spremembe, invazivne tujerodne vrste in povečevanje zahtev družbe do gozdov. Poudaril je širšo vlogo gozdarstva v boju proti podnebnim spremembam in opozoril, da bo v zelo bližnji prihodnosti les skupaj s pitno vodo postal pomembna strateška surovina, povpraševanje po lesu pa bo večje od ponudbe.

Zadnji teden v mesecu maju je že skoraj 50 let posvečen slovenskim gozdovom. "Z vrsto prireditev in dogodkov v tem tednu želimo inštitucije in organizacije, ki jim je skupna skrb za slovenski gozd, opozoriti na pomen tega največjega slovenskega naravnega bogastva za blaginjo ljudi in celotne družbe ter na nujnost skrbnega ravnanja s to dediščino prejšnjih generacij," so v izjavi za javnost zapisali v GZS.

Teden gozdov 2019 poteka pod geslom "Sodelujemo z gozdom v dobro narave in ljudi". Osrednja tema letošnjega tedna gozdov je gozd in gozdarstvo v samostojni Sloveniji in 25 letnica delovanja javne gozdarske službe, ki jo izvaja Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Gozdarskim inštitutom Slovenije.