Pri obnovi Opere ni šlo za korupcijo

Komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Drago Kos, je predstavila mnenje o prenovi Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet, ki je bila za nekatere sporna. Po mnenju komisije pri prenovi Opere ni šlo za korupcijo.

Kot je povedal Kos, se je morala komisija v omenjenem primeru izreči o tem, ali je sporno to, da je v postopku izbire izvajalce za prenovo Opere sodelovala oseba, ki je zaposlena v podjetju, ki ga je izvajalec, ki je zmagal na razpisu, izbral za zunanjega izvajalca. Po Kosovih besedah so se na komisiji s tem primerom veliko ukvarjali, vendar korupcije niso mogli potrditi.

"Na prvi pogled se zdi, da v zadevi obstaja očiten konflikt interesov, vendar ga naša komisija ni mogla potrditi. Težava je v tem, da oseba, ki je sklenila pogodbo z ministrstvom za kulturo, ni dobila statusa javnega uslužbenca, kar pomeni, da ni mogla kršiti kodeksa ravnanja javnih uslužbencev. Kodeks namreč velja le za javne uslužbence, ne pa tudi za tiste, ki z državnimi organi sodelujejo na podlagi obligacijskega zakonika," je dejal Kos.

Po Kosovih besedah bodo zato v prihodnjih dneh na ministrstvo za javno upravo poslali pobudo, po kateri bi vsi državni organi v pogodbe, ki jih bodo sklepali z zasebnimi pogodbenimi partnerji, vstavili tudi določbo o prepovedi konflikta interesov.

Kot je znano, je ministrstvo za kulturo za pomoč pri obnovi Opere najelo zunanjega sodelavca (direktorja podjetja Bonum), ki je bil hkrati tudi član komisije, ki je na razpisu izbirala najugodnejšega ponudnika. Komisija je nato kot najugodnejša ponudnika izbrala podjetji SCT in Vegrad, ki sta nato kot delnega zunanjega izvajalca izbrala prav Bonum.

Komisija je v svojem načelnem mnenju zdaj ugotovila, da je bil celoten razpis izveden v skladu z zakonodajo in da v njem ni mogoče najti korupcije.

Znake korupcije ugotovili pri Slovenski matici

Kos je podal tudi načelno mnenje, da primer financiranja programa Slovenske matice ustreza definiciji korupcije. Slovenska matica je januarja vložila predloge za 14 projektov, a je razpisna komisija na ministrstvu za kulturo ugotovila, da se vse, razen treh, zavrže kot nepopolne. Marca je tajnik matice in njen glavni urednik Drago Jančar ministru za kulturo Vasku Simonitiju poslal dopisa, v katerih prosi za izredno financiranje.

Jančar je mimo javnega razpisa zaprosil za 110 tisoč evrov. Da bi omogočil izvedbo sklepov o sofinanciranju projektov Slovenske matice, je minister Simoniti odredil prerazporeditev sredstev med proračunskimi postavkami ministrstva za kulturo.

Tako je komisija ugotovila, da je strokovna služba ministrstva za kulturo na seji strokovne komisije za izbiro programov s področja založništva, ki naj bi bili financirani iz proračuna, člane komisije seznanila z navodilom kabineta ministra, da so sredstva na tej proračunski postavki zmanjšana za 110 tisoč evrov.

Kot je poročal Kos, je strokovna komisija za izbiro programov sicer protestirala, toda omenjena količina sredstev, ki je bila namenjena za javni razpis, je šla v posebni fond, s katerim razpolaga minister za kulturo.Komisija je sicer ugotovila, da je minister pooblaščen za sprejemanje tovrstnih odločitev, vendar je bila ta odločitev nesporno povezana z njegovim sklepom, da kljub temu, da so bili projekti matice v postopku javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračuna v letu 2007 zavrženi, mimo javnega razpisa zagotovi sredstva za njihovo sofinanciranje.