Bo zaradi nepravilnosti dražja elektrika?

Računsko sodišče je v reviziji poslovanja pri izbiri lokacije za odlagališča za radioaktivne odpadke ugotovilo, da ravnanje z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji na operativni ravni ni urejeno na celovit in pregleden način. Ministrstvo za okolje in vlada namreč nista sprejela vseh operativnih programov, ki so predpisani z resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom.

Čeprav je Slovenija s Hrvaško leta 2003 podpisala meddržavno pogodbo, da bosta državi skupaj gradili odlagališče za razgradnjo odpadkov, je Slovenija začela izvajati vse za izgradnjo lastnega odlagališča. Kot je pojasnil vrhovni državni revizor Samo Jereb, so stroški izgradnje odlagališča za okoli 30 odstotkov višji, kot če bi gradili skupaj. Skupna gradnja bi namreč stala okoli 100 milijonov evrov (pri tem bi vsaka država prispevala polovico sredstev), samostojna gradnja pa okoli 82 milijonov evrov. Ministrstvo za gospodarstvo, ki je za ta projekt odgovorno, med revizijskim postopkom ni dalo jasnih obrazložitev, zakaj so se z Republiko Hrvaško isto dogovorili za skupno gradnjo, je še dejal Jereb.

Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki (NSRAO) iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek) po oceni računskega sodišča ne poteka skladno s sprejetim programom razgradnje in odlaganja, saj ministrstvo za gospodarstvo ni zagotovilo pravočasne revizije programa.

Okoliške občine niso bile upravičene do odškodnine

Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da višina prispevka, ki se vplačuje v sklad Neka, ni več zadostna za pokritje načrtovanih stroškov naložbe, če ne bodo podaljšali obratovalne dobe Nek. Sredstva so se povečala predvsem zato, ker je država izplačala odškodnine zaradi odlagališča odpadkov tudi okoliškim občinam, kar sprva ni bilo predvideno.

Kot je pojasnil Jereb, bodo morala elektro podjetja najverjetneje zvišati prispevek v sklad za razgradnjo odpadkov, kar bi lahko pomenilo tudi višje cene električne energije.

Ministrstvo za okolje in vlada po ugotovitvah računskega sodišča tako nista zagotovila učinkovitega in preglednega načina določanja oblik zagotavljanja ter povečevanja družbene sprejemljivosti za umestitev odlagališča.

Postopek ocenjevanja in vrednotenja primernosti lokacij za izbiro odlagališča NSRAO ni v vseh primerih omogočil ustrezne preglednosti in sledljivosti, saj Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) ni zagotovila doslednega ocenjevanja in vrednotenja lokacij po vseh parametrih in kriterijih, ki jih je določila v metodologiji vrednotenja lokacij.

ARAO tudi ni zagotovil učinkovitega nadzora smotrnosti porabe sredstev, ki jih je pridobil od Sklada za financiranje razgradnje Neka in za odlaganje NSRAO, ugotavlja sodišče, saj ni zagotavljal izvedbe predpisanih revizij namenskosti in smotrnosti porabe sredstev.

Računsko sodišče je za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in nesmotrnosti od ARAO, ministrstva za okolje, ministrstva za gospodarstvo in vlade v 90 dneh zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov. Podalo je tudi več priporočil za izboljšanje njihovega poslovanja pri nadaljnjih postopkih umeščanja odlagališča NSRAO.

Tako na ministrstvu za okolje kot na ministrstvu za gospodarstvo poročila računskega sodišča še niso dobili. "Ko ga bomo prejeli, bomo ugotovitve najprej proučili in na osnovi teh pripravili odgovor sodišču," so sporočili z okoljskega ministrstva.

Na gospodarskem ministrstvu pa so povedali, da bodo odzivno poročilo pripravili v roku. Ob tem so pojasnili, da morata po meddržavnem sporazumu o Neku obe državi skupaj sprejeti program razgradnje, ki predvideva skupno ali ločeno odlagališče.

Na ARAO so poročilo prejeli danes. Najprej ga bodo preučili in v naslednjih dneh pripravili komentar na tiste dele vsebine oz. priporočila računskega sodišča, katerih izvedba je v pristojnosti ARAO.