Pri raziskovanju jame v Posočju odkrili kosti izumrlega jamskega medveda

Skupina tolminskih jamarjev je med raziskovanjem jame nepričakovano naletela na izjemno redko odkritje. Po celotnem dnu jame so namreč ležale kosti jamskega medveda, ki jih je voda najverjetneje raznašala po jami. "Po sigi sodeč je bila ta jama vedno vodni kanal, kar ni primeren prostor za medvedov brlog. Kosti se pojavljajo tudi v ozkih stranskih rovih, zato predvidevamo, da je bila jama nekoč povezana z drugo suho jamo. Morda je bila to bližnja Mala Kavcova jama, v kateri smo tudi opazili koščke kosti," o specifikah tokratnega odkritja pravijo tolminski jamarji.

Največji najdeni del okostja je del medvedove spodnje čeljusti v velikosti okoli 30 centimetrov, našli so tudi zobe. Nekatere kosti so sicer razlomljene, vendar kljub temu v razmeroma dobrem stanju, ocenjujejo jamarji. "O starosti je zaenkrat znano to, da so kosti stare najmanj 27.000 let, saj je takrat jamski medved izumrl. Morebitne nadaljnje raziskave bodo pokazale za kakšno starost v resnici gre," ocenjujejo tolminski jamarji, ki so nad jamo in kostmi v njej navdušeni.

Da gre za pomembno najdbo, so jim potrdili tudi strokovnjaki, saj so prek jamarskega kolega Pavla Jamnika vzpostavili stik s paleontologom Prirodoslovnega muzeja Matijo Križnarjem, ki evidentira najdišča jamskega medveda v Sloveniji. Po pregledu kosti je potrdil, da gre za novo najdišče. "V Posočju sta bili kot taki najdišči do zdaj znani samo jami Bele vode in Smoganica. Na območju celotne Slovenije pa je takih najdišč samo 45 od preko 15.000 registriranih jam v Sloveniji," pravijo jamarji, ki so o najdbi že obvestili tudi pristojni Zavod za varstvo narave. Najdbe bodo predane v nadaljnjo obdelavo Prirodoslovnemu muzeju.

Jamarji sekcije PD Tolmin so se na uraden pregled jame sicer odpravili po povabilu domačina Antona Klemenčiča, ki je v še ne registrirano jamo prvič in zadnjič odšel pred 55 leti. Takrat sta s prijateljem jamo izmerila kar z navadno vrvjo, spomnil se je tudi, da je na koncu jame sifon. Uraden pregled je sedaj pokazal, da je jama vodoravna in vodnata, dolga 278 metrov, konča pa se s sifinom, ki se ob večjih nalivih spremeni v bruhalnik. Jamarji so do sedaj jamo obiskali dvakrat, v kratkem pa jo bodo registrirali kot Veliko Kavcovo jamo, kot so jo že v preteklosti poimenovali domačini.