Deželna vlada, v kateri sta FPÖ in ÖVP, si je sprva prizadevala himno vpisati v deželno ustavo, a je njihov poskus maja spodletel, saj v deželnem parlamentu niso zbrali potrebne dvotretjinske večine. FPÖ in ÖVP imata namreč v 48-članskem parlamentu v Gradcu večino s 17 oz. 13 poslanci, a ta za spremembo ustave ni zadostovala.
Stranki sta kmalu po spodletelem glasovanju vložili predlog za dopolnitev zakona o deželnih simbolih s sporno himno. Za sprejetje dopolnitve v parlamentu je zadostovala navadna večina, ki so jo zagotovili poslanci vladnih strank.
Himna je za Slovenijo sporna, ker v delu besedila, ki izvira iz 19. stoletja, opeva ozemlje avstrijske Štajerske, ki da se razteza do bregov Save in Drave, na območje današnje Slovenije. Do prizadevanj deželne vlade za uzakonitev himne so bile kritične organizacije slovenske manjšine v Avstriji, pa tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon.
Predsednica republike in predsednik vlade Republike Slovenije Robert Golob ob tem opozarjata na nesprejemljivost potez, ki z uporabo zgodovinsko preživete simbolike spodkopavajo doseženo sožitje in produktivno sodelovanje. "Sprejemamo obrazložitev, da besedilo pesmi ne izraža ozemeljskih zahtev do Republike Slovenije. Kljub temu je referenca na slovensko ozemlje kot "mojo drago domovino" v polnem nasprotju tako z mednarodnopravno določeno mejo kot s prizadevanji držav članic Evropske unije za oblikovanje raznolikih in vključujočih identitet, ki namesto imperialne zgodovine in nostalgičnih čustev odražajo sodobne vrednote v prihodnost usmerjenega sobivanja in spoštovanja med sosednjimi državami in narodi. Predsednica republike in predsednik vlade ugotavljava, da bo imelo ravnanje štajerske deželne koalicije negativne posledice za nadaljevanje dosedanjih uspešnih oblik institucionalnega sodelovanja med Slovenijo in avstrijsko deželo Štajersko," sta navedla v skupni izjavi.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ob odločitvi štajerskega deželnega parlamenta pa se je odzvalo z istimi besedami, dodali so"da bo imelo ravnanje štajerske deželne koalicije negativne posledice za nadaljevanje dosedanjih uspešnih oblik institucionalnega sodelovanja med Slovenijo in avstrijsko deželo Štajersko. Tako, med drugim, do nadaljnjega ne bodo sklicana zasedanja skupnega Odbora med Republiko Slovenijo in avstrijsko deželo Štajersko. Omenjena stališča smo po diplomatski poti večkrat prenesli avstrijski strani."
Deželna vlada sicer trdi, da želi z zapisom himne v zakon poudariti njen "simbolni pomen". Prav tako je v zakonsko dopolnilo dodala opombo, da vključitev himne ne predstavlja nikakršnih ozemeljskih teženj do Slovenije, pač pa da med drugim poudarja "skupno zgodovinsko dediščino".
V opoziciji medtem uzakonitvi himne niso bili naklonjeni."Tradicije imajo svoje mesto, vendar deželni zakoni niso igrišče za simbolno politiko," je denimo opozoril predstavnik stranke Neos Niko Swatek. "Dobro sosedstvo s Slovenijo (...) - to Štajercem koristi veliko bolj kot simbolična politika," je po poročanju časnika Kurier dejal še pred razpravo o zakonu.
Nemec: To dejanje ne sme ostati brez posledic
Na uzakonitev sporne prakse se je odzval tudi slovenski evropski poslanec Matjaž Nemec.
"S sprejemom sporne himne - Dachsteinska pesem, ki kot avstrijsko opeva današnje ozemlje Slovenije, sta avstrijska deželna vlada ter parlament na Štajerskem zakorakala v temo nacionalizmov, razdvajanj in politično motivirane provokacije," je zapisal.
Po njegovih besedah to dejanje ne sme ostati brez posledic. Poudarja namreč, da ne gre le za simboliko.
"Takšen zakon je v nasprotju s temeljnimi načeli in vrednotami EU, kar bom izpostavil v Evropskem parlamentu, z jasno zahtevo, da EU odreagira odločno in nedvoumno. Zakoni, ki jih je nedvoumno moč interpretirati kot provokacijo in vključujejo elemente ozemeljskih apetitov oziroma zajedajo v ozemeljsko celovitost suverene države članice EU nimajo mesta v EU," so še sporočili iz pisarne evropskega poslanca.
Ostri tudi v Levici
Na odločitev deželne vlade avstrijske Štajerske so se ostro odzvali tudi v stranki Levica.
Ta poteza je politično nesprejemljiva in nevarna, saj ne gre zgolj za simbolno politiko, temveč za aktivno zavajanje in spodbujanje nacionalizma, poudarjajo. Koordinatorica Levice Asta Vrečko pričakuje, da bodo avstrijske oblasti nemudoma odstopile od te "nevarne provokacije" in se distancirale od vsega, kar "spodkopava mir, sodelovanje med državama in spoštovanje med obema narodoma".
Tako kot Nemec tudi vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec opozarja, da tovrstne odločitve ne morejo ostati brez posledic.
Spomnili so tudi na podatek, da je avstrijski parlament pred dnevi sprejel proračun, s katerim bo v letu 2026 znatno zmanjšal sredstva za manjšine, tudi slovensko. Sredstev bo za 600.000 evrov manj, so zapisali v Levici.
Samostojni poslanec Dejan Kaloh pa je "zaradi nezaslišane poteze štajerske deželne vlade in s tem povezane pasivnosti zunanjega ministrstva" zunanjo ministrico Tanjo Fajon pozval k takojšnjemu odstopu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.