Kandidatka Gibanja Svoboda za predsednico DZ je Urška Klakočar Zupančič

Na prvi seji novega sklica DZ bodo poslanci poleg potrditve mandatov, sestave MVK in glasovanja o novem predsedniku odločali še o podpredsednikih DZ, generalnem sekretarju in sestavi delovnih teles DZ, so se začasni vodje poslanskih skupin dogovorili na kolegiju s trenutnim predsednikom DZ Igorjem Zorčičem. Določili so tudi sedežni red.

Sestanek je po Zorčičevi oceni potekal "zelo gladko", nadeja pa se, da bodo kolegiji predsednika DZ tako potekali skozi cel nadaljnji mandat. Glede sedežnega reda so se po njegovih besedah dogovorili hitro, poslanski skupini SDS in NSi bosta sedeli na dosedanjih mestih, v sredini Gibanje Svoboda, nato pa SD in Levica, ki prav tako ostane na svojem mestu.

Začasni vodje poslanskih skupin so se dogovorili, da bo mesto predsednika mandatno-volilne komisije (MVK) pripadlo Gibanju Svoboda, o kandidatu pa se bodo še dogovorili. Tudi o kandidatih za preostale funkcije v delovnih telesih DZ bodo začasni vodje predsednika DZ obvestili do srede, do 12. ure. V petek bodo sicer odločali še o sestavi odbora za zunanje zadeve, odbora za zadeve EU in splošnem odboru.

Začasni vodja poslanske skupine in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob o imenih še ni želel govoriti, je pa sestanek ocenil kot uspešnega. Kot je dejal, si na čelu DZ želi predsednice in podpredsednice. Glavna kandidatka stranke za predsednico po njegovih besedah ostaja podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič, podpredsednico pa bodo predlagali v SD.

Po besedah začasnega vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana, ki imena kandidatke SD za podpredsednico DZ še ni želel razkriti, sta možnosti le dve – ponovno izvoljeni poslanki Meira Hot in Bojana Muršič. V DZ je bila sicer izvoljena tudi predsednica SD Tanja Fajon, ki pa se ji obeta mesto ministrice za zunanje zadeve.

V Levici se bodo po besedah poslanca Mihe Kordiša o morebitnem predlogu kandidata stranke za podpredsedniško mesto še pogovorili. Eno podpredsedniško mesto DZ bo sicer pripadalo tudi največji opozicijski stranki, torej SDS, a tudi slednji možnih kandidatov še niso razkrili.

Kandidat za generalnega sekretarja DZ je poslanec LMŠ Robert Pavšič. Zorčič je na vprašanje, ali se mu zdi nenavadno, da to funkcijo prevzema poslanec, dejal, da je funkcija specifična, saj mora generalni sekretar DZ paziti na interese vseh poslanskih skupin, tako opozicije kot koalicije. Spomnil je, da je doslej veljalo nepisano pravilo, da naj bi bili generalni sekretarji čim manj politično izpostavljeni. "Ampak na koncu je to vedno odločitev večine in na koncu se vedno presoja delo vsakega generalnega sekretarja," je dodal.

Pavšiču na mestu generalnega sekretarja so nenaklonjeni v SDS in NSi, ki bosta v bodočem sklicu delovali v opoziciji. Kot je danes dejal Danijel Krivec, je Pavšič po njihovi oceni "neprimerna izbira". Po njegovih besedah bi namreč to mesto v skladu z običajem morala zasesti oseba, ki je vsaj na videz nevtralna. "To je za nas negativno presenečenje, glede na to, da je Gibanje Svoboda govorilo o nekem novem pristopu," je dejal.

Podobno meni tudi dosedanji vodja poslancev NSi Jožef Horvat, ki je ob tem še poudaril, da bi mesto generalnega sekretarja moral zasesti človek, ki ga odlikujejo organizacijske in strokovne karakteristike, pričakovali pa da so tudi nekoga "z nekoliko boljšo izobrazbo".

Sicer pa napoveduje, da bodo v NSi kot opozicija delovali konstruktivno in vlagali veliko zakonov, ker da se to na dolgi rok izplača tako za ljudi kot za državo. Zatrjuje, da se bodo trudili vzdrževati visok kulturni nivo parlamentarne razprave, tudi zato, ker so volivci na volitvah zelo jasno pokazali, da radikalnih strank ne marajo, zato so po njegovem mnenju te izpadle iz parlamenta ali prepolovile število svojih poslancev.

Krivec pa je poudaril, da je bila SDS vedno "korektna opozicija", njihovo delovanje pa bo po njegovih besedah odvisno od tega, kako bo delovala koalicija, ki jo bo tokrat sestavljalo kar nekaj novih obrazov.

Prvaki Gibanja Svoboda, SD in Levica nadaljujejo z vsebinskimi usklajevanji koalicijske pogodbe

Medtem prvaki Gibanja Svoboda Robert Golob, SD Tanja Fajon in Levice Luka Mesec tudi danes nadaljujejo pogajanja za sestavo nove vlade. Pred popoldanskim srečanjem so bili sicer redkobesedni, Golob in Fajonova sta potrdila, da bo na mizi predvsem vsebinsko usklajevanje koalicijske pogodbe. Slednjo bi namreč lahko parafirali že do konca tedna.

Kot je pred začetkom današnjega sestanka dejal Golob, so "prišli do točke, da lahko ugotovimo, kakšen je napredek". Po njegovih besedah pa želijo pogovor o posameznih vsebinah "dvigniti tudi na nivo predsednikov".

Da bodo na današnja usklajevanja potekala predvsem na ravni programov strank, je dejala tudi Fajonova, Mesec pa pred srečanjem izjav za novinarje ni želel dajati.

Programska usklajevanja sicer dnevno potekajo tudi na ravni posameznih delovnih skupin vseh treh najverjetnejših koalicijskih partneric.

O kadrovskem razrezu, kot je zatrdil Golob, danes ne bodo govorili, pogovori o tem in tudi posameznih ministrskih kandidatih naj bi tekli v sredo.

Po drugem krogu koalicijskih pogajanj na ravni predsednikov strank je Golob namreč prejšnji teden dejal, da so se že dogovorili o okvirnem razrezu resorjev. SD naj bi tako po zdaj znanih informacijah dobila štiri resorje, Levica pa tri.

Hkrati je Golob tudi že napovedal, da bodo krepili področja podnebne politike, medgeneracijske solidarnosti, digitalizacije in regionalnega razvoja.

V kakšni obliki bodo krepili našteta področja in ali gre dejansko za štiri povsem nova ministrstva ali bodo omenjena področja krepili kot del obstoječih ministrstev, še ni povsem jasno. Prav tako še ni znano kako in v katerih delih bodo spreminjali zakon o vladi.

Levosredinski trojček bo sicer glede na zastavljeno časovnico vlado poskušal sestaviti do 3. junija, koalicijsko pogodbo pa parafirati najkasneje 13. maja, torej do petka in še pred ustanovno sejo DZ.

Novoizvoljeni poslanci se bodo v DZ prvič sestali v petek, ko jih bo nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je v nedeljo po prejetju zapisnika Državne volilne komisije o uradnih izidih aprilskih državnozborskih volitev podpisal ukaz o sklicu ustanovne seje DZ.

V sedmih dneh od ustanovne seje morajo biti nato imenovani vodje poslanskih skupin, takoj po tem pa bo predsednik republike sklical posvetovanja z njimi o možnih kandidatih za mandatarja za sestavo nove vlade. Ta naj bi bila opravljena najpozneje do 23. maja.

Na volitvah v DZ 24. aprila je zmagala stranka Gibanje Svoboda, ki so ji volivci namenili najvišjo, 34,45-odstotno podporo, in je tako dobila 41 poslanskih mandatov. V DZ so se uvrstile še SDS s 23,48 odstotka glasov (27 mandatov), NSi s 6,86 odstotka (osem mandatov), SD s 6,69-odstotno podporo (sedem mandatov) in Levica, ki jo je podprlo 4,46 odstotka volivcev in bo v DZ imela pet poslancev.

V novem sklicu DZ bo tako sedelo 36 poslank in 54 poslancev, le približno tretjina poslancev bo istih kot v iztekajočem se mandatu.