Moški so lani v povprečju umirali tri leta mlajši od njihove pričakovane življenjske dobe

Na mednarodni dan moških z večjo pozornostjo kot sicer razmišljamo o zdravju moških, o izboljšanju odnosov med spoloma, o pomembnosti vloge moških in njihovega prispevka k družbi, v družini, v zakonu ter pri vzgoji in osebnostnem razvoju otrok. "Letos smo med drugim pogledali, v čem in koliko se moški del prebivalstva v Sloveniji razlikuje od povprečja v celotni Evropski uniji," so ob objavi podatkov zapisali na Statističnem uradu RS (SURS).

Lani je bilo med moškimi v Sloveniji, ki so bili stari vsaj 16 let, kar 70 odstotkov takšnih, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro ali pa dobro, vendar pa manj kot moških v celotni Evropski uniji, kjer se je za ta odgovora odločilo 71 odstotkov moških. Delež žensk, ki so svoje zdravje ocenjevale s temi vrednostmi, je bilo medtem za pet odstotkov nižji kot pri moških.

Pričakovana življenjska doba moških ob rojstvu je v vseh članicah EU medtem nižja od pričakovane življenjske dobe žensk. V letu 2020 je bila povprečna starost v Sloveniji umrlih moških 75,3 leta, pričakovana življenjska doba v Sloveniji rojenega moškega pa je bila 78,7 leta. S tem je bila življenjska dobra nižja za dobre tri leta od pričakovane. To je nekoliko več, kot je bilo povprečje v celotni Evropski uniji, kjer je bilo 78,5 leta.

Lani se je sicer pričakovana življenjska doba v večini držav članic znižala. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se je tako znižalo tudi v Sloveniji, in sicer za 0,9 leta.

Medtem je eden od vzrokov smrti, ki je med moškimi veliko pogostejši kot med ženskami, samomor. Tako v EU kot v Sloveniji je namreč več kot tri četrtine žrtev samomora moških. In čeprav se je v Sloveniji število samomorov v zadnjih desetih letih znižalo, pa se po številu samomorov na 100.000 prebivalcev v EU še vedno uvrščamo na drugo mesto, po stopnji samomorov med moškimi pa na četrto, takoj za Litvo, Latvijo in Madžarsko.

Najpogostejše ime Franc, med novorojenčki pa že 21. leto zapored Luka

Povprečna starost moških v Sloveniji je v prvem polletju 2021 znašala 42 let. Njihovo najpogostejše ime je bilo Franc, največ novorojenih dečkov pa je že 21. leto zapored dobilo ime Luka. Kombinacija imena in priimka Janez Novak, ki ga v Sloveniji pogosto uporabljamo kot generično osebno ime, se po pogostnosti v Sloveniji uvršča na tretje mesto med moškimi, takoj za Jožefom Horvatom in Francem Novakom.

Med 20 in 24 let starimi prebivalci Slovenije je bilo lani 92 odstotkov takih, ki so imeli končano vsaj srednjo stopnjo izobrazbe, s čimer se je Slovenija uvrstila za kar 10 odstotnih točk nad povprečje EU; pred njo so bile le Hrvaška, Irska in Grčija.

V večini evropskih držav je sicer med osebami, ki so vključene v terciarno (višješolsko in visokošolsko) izobraževanje, več žensk kot moških. V Sloveniji je v 2020 delež moških med njimi znašal 42 odstotkov, v celotni EU pa 46 odstotkov. Delež študentov med študentkami in študenti je bil medtem največji v Nemčiji (52 odstotkov), najmanjši pa na Švedskem, kjer je znašal 40 odstotkov.

V Sloveniji je bilo v letu 2020 med 25 in 34 let starimi moškimi 36 odstotkov takšnih, ki so imeli dokončano najmanj višješolsko izobrazbo, kar je malo več od povprečja v celotni EU (35 odstotkov).

Povprečna starost ženinov ob prvi poroki, ki je trenutno pri 34 letih, se v Sloveniji še naprej viša, v EU pa se na tem področju uvrščamo približno na sredino. V 2019 so bili ženini ob prvi poroki povprečno najstarejši na Švedskem, kjer so bili stari 37 let, povprečno najmlajši pa na Slovaškem, kjer so bili stari 29 let.

90 odstotkov delovno aktivnih oseb z izobrazbo s področja IKT v Sloveniji je moških

V nekaterih poklicih so moški številnejši kot v drugih, močno prevladujejo predvsem v tehničnih poklicih. Med delovno aktivnimi osebami z izobrazbo s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) jih je bilo v EU v letu 2020 83 odstotkov, v Sloveniji pa kar 90 odstotkov.

Med osnovnošolskim učiteljstvom pa jih je v Sloveniji med tem le 12 odstotkov, med osnovnošolskim strokovnim osebjem pa 13 odstotkov.

V Sloveniji je bilo lani delovno aktivnih 81 odstotkov moških, ki so bili stari med 15 in 64 let, kar je za odstotno točko več od povprečja v celotni EU. Tako v Uniji kot v Sloveniji pa je stopnja delovne aktivnosti med moškimi z otroki višja kot med moškimi brez otrok. Med moškimi z otroki je bil tako v celotni Evropski uniji delež delovno aktivnih največji med moškimi z dvema otrokoma, v Sloveniji pa med moškimi s tremi ali več otroki.

Delež moških, starih od 18 do 34 let, ki živijo pri starših je medtem od leta 2009 do 2019 s 76 odstotkov upadel na 64 odstotkov, v 2020 pa se je spet zvišal, in sicer na 68 odstotkov.